S komolci je objemal kolena, z dlanmi po?ival na njih, z brado se je naslanjal na iztegnjeni palec. Gledal me je z nespremenjenim izrazom obraza. »Sploh pa, Igor?ek, ti si bil takrat mulc. Ne moreš se pri osemnajstih zaljubiti za celo življenje. In jaz sem bil pred dvajsetimi leti druga oseba, nisem bil isti, kot sem danes. Vmes se mi je veliko zgodilo. Veliko vsega.«
Popravil sem si blazino pod glavo in rameni. Zbrano me je poslušal, zato sem nadaljeval. »Veš, za zadnji rojstni dan me je obšlo spoznanje, da se bom staral. Ironija usode, da se zdaj po?utim mlajšega kot kdajkoli prej. Svoboden sem, poznam se. Svet mi leži pred nogami, lahko izbiram, postavljam pogoje. Ampak, ali ima to kakšno težo? Pomisli: ?e bi jih jaz imel 50 in ti teh svojih 38 – misliš, da bi me takrat v no?i vprašal, ali grem s teboj?« »Poslušaj, ljudje so po štiridesetem lahko videti tako kot ti ali pa tako…« pomol?al je. »Da niso za nikamor. Vem.« »Ja.«
V?asih me gleda na poseben na?in, kot da s pogledom brodi po moji notranjosti. »Ampak ti nisi nikoli izgledal boljše. Bil si mlajši, ja, ma nisi bil boljši. Nisi bil bolj fejst.« Presenetil me je. »Od kod ti to?« »Vem.«
Nimam pojma, po ?em sklepa. Mo?no intuicijo ima. S kombinacijo intuicije in jajc mi gre do živega. Sre?en sem, da sem ga sre?al. Prav ima, nikoli nisem bil videt kaj prida, na svojo sliko ne bi nikogar dobil. Verjetno ima moj videz zdaj res ve? karakterja kot kdaj prej.
»Recimo, da imaš prav.« Spustil je kolena in sédel po turško. Z levico je oprl pred sebe in s konicami prstov desnice zdrsel od mojih gležnjev ?ez me?a in kolena do stegen. »Super noge imaš.« »Ti vidiš takšne.« »Seksi si. Madona, kako si seksi.« »Daj!« Nikoli ne vem, kako resno naj ga vzamem. »Pridi sem.« »Moment!«
Potegnil je k sebi brisa?o in si s ti?a obrisal ostanke sperme. Nastavil sem roko, da mi jo je podal, tudi jaz sem jo potreboval. Nato se je spustil k meni. Se oprl na komolce. Prijel sem ga za zatilje in mu šel od spodaj v lase. Staknila sva se z ustnicami. Nikamor se nama ni mudilo. Imel sem že otekle od vsega, kar sva po?ela v pretekli uri, in ta ote?enost mi naredi ustnice ob?utljivejše, tako da so poljubi trikrat slajši kot sicer.
Nato je legel vznak ob mene. Obrnil sem se na bok, naslonil glavo na svoj nadlaket in ga gledal. Želim ga gledati. Tako malokrat se vidiva. La?en sem ga. S prsti sem drsel po njegovi roki. Njegove dlani so široke. S prsti sem se ugnezdil med prste njegove desnice. Užival sem. In ?util senco nelagodja, ki pa? visi nad takšnim odnosom.
»Jehor?k, kurbava se.« Moj Igor je Primorec. Tako smo tam klicali Igor?ke, ko smo bili otroci. Njegova govorica me spominja na otroštvo. Na tisti del korenin, ki so odtrgane za vedno ostale tam. Še vedno so žive. Kadarkoli pridem tja jih za?utim. Odtrgani konci še iš?ejo stik z menoj. ?utim njihovo bole?ino. Boli tudi mene, zato grem tako malokrat tja. Starši mi tega ne bi smeli narediti. Tako nedoumljivo je: ob Igorju sem prvi? po travmi svojega otroštva za?util pristen stik s kraji izgubljenega doma, stik z zemljo in soncem, iz katerih sem se rodil. Tega ne ve, preve? osebno je, da bi mu povedal.
»Poslušaj, ?e se midva dobiva, ni nih?e na zgubi. Moj ni zaradi tega ni? prikrajšan. Že tako bi lahko bil ve?krat za.« »On odlo?a o tem?« »Za tisto morata biti vedno dva. Saj veš.«
Prav ima. Zaradi naju ni nih?e na zgubi. Ne dobiva se velikokrat. Zelo je zaposlen, cele dneve dela za multinacionalko. In njegov poba, Gregor, dela doma. Grafi?no oblikovanje, ustvarja ?rke, nove tipografije ali nekaj takega. Igor pravi, da je uspešen, da v?asih zasluži ve? od njega. Fanti? je ?eden, poznam ga s slike. Ja, na ulici bi ga opazil. Skoraj deset let je mlajši od Igorja. Živita kot par, že lepo vrsto let. Kupila sta si stanovanje. Skupaj. Lepo stanovanje. Novo, svetlo, veliko, iz njega se odpira pogled na pol Ljubljane. Sem me povabi, kadar njegovega Gregca ni. Ko mora za ?ez no? na kakšno re? tujino. ?e morem, pridem.
Prvi? sva se dobila zaradi seksa. Z ljudmi, ki sprehajajo pse, se da hitro navezati stik. Najprej je bila prijaznost in moj interes za airedalske terierje. Ve?krat sva se sre?ala, ker stanujeva v isti soseski. Klepeti so se daljšali, ker se je med nama za?elo nekaj dogajati. Vse je postalo dokon?no jasno, ko sva tr?ila drug ob drugega pono?i, ko je tako monotono lil jesenski dež. Sredi mokrote, nastopajo?ega mraza in v hladni lu?i cestne razsvetljave se je zrak med nama zgostil ?ez mejo, ki jo je mogo?e ignorirati. Za?utila sva, da je interes neizpodbiten in vzajemen. Ni okolišil. Rekel je, da je zainteresiran za ob?asni pobeg od doma. Z menoj. ?e sem za. Strmo me je gledal s temno rjavimi o?mi.
Z neposrednostjo me je presenetil. Zelo presenetil. Vendar imam rad moške moške. Moj odgovor je takojšen in jasen. Izmenjala sva si telefonski. Pri tem sem se po?util bolj ?udno kot pri samem pristanku za seks. Ker telefonske ne dajem. Zakaj izjema? Nisem si znal razložiti.
Zgodilo se je. Bilo je že pozno, v drugi polovici no?i. Pozvonil sem na ulici, zabrnela je klju?avnica, vstopil sem v blok, v katerem je vladalo popolna tišina. Imel sem tremo in kup na?rtov z njim. Ko sem stopil iz dvigala, me je ?akal pri odprtih vratih, naslonjen na podboj. Bil je v dolgih sivih hla?ah in beli majici. Hla?e so bile iz napol oprijetega blaga, neka boljša trenikra. Majica je bila brez rokavov, z malo širšimi naramnicami in oprijeta. Presneto, bil je tak kot Marlon Brando v Tramvaju poželenja. Natan?no se spomnim nedeljskega popoldneva, ko sem še na pol otrok ob tem filmu prvi? dojel, da so med moškimi razlike. Kako se stvari vra?ajo!
Slonel je torej, prekrižane roke so mu mirno po?ival pred telesom. Ramena in roke, da se re?e, bela trakova blaga ?ez klju?nici. Kako impresivno! Mol?e me je gledal. Na njegovem obrazu in v njegovih rjavih o?eh so se mešali pri?akovanje, radovednost in zmagoslavje.
V predsobi sem se obrnil k njemu. Ko je zaprl in zaklenil vrata, je tudi on obstal. Šele takrat sva se pozdravila z besedami. Premerjal me je z o?mi. Kot da ne verjame, da stojim pred njim. Glavo je za malenkost nagnil vstran, komaj opazno zmajal z njo in bolj dihnil kot rekel: »Uh! Seksi si. Od kod si se vzel?« »Lepi! Dobro veš, od kod.«
Pristopila sva drug k drugemu. Prijel sem ga za boke, zdrsel z rokami na ledja, se spustil do ritnic in jih poprijel. ?vrsto meso je bilo toplo, ni bilo privid. On me je krepko prijel za ramena in me nekoliko odmaknil od sebe, kot da me ho?e s prave razdalje bolje videti. Ko sem za?util na sebi prijem njegovih rok, se je v meni nekaj premaknilo. Mojih na?rtov in konceptov nenadoma ni bilo ve?. Izpuhteli so. Ni bilo odlo?ilno, da je za pol glave višji od mene. Bilo je nekaj drugega, notranjega. Nekaj je šlo skozi mene in kot beli dan mi je postalo jasno: igro bo vodil on. Ni? se nisem ustrašil, samo nenavadno in tako novo je bilo.
Snel je z mene plaš? in suknji?, ju obesil na garderobno steno in me odpeljal do sedežne garniture. Nisva izgubljala ?asa. Segala sva in grabila. Lupila kose obleke. Se na trosedu bojevala za dotike, objeme in prijeme. Se po vsakem odmiku zopet našla z licem ob licu. Z ustnicami na ustnicah.
Trznil sem. Zagledal sem Igorjevega ostarelega airedalca, ki me z razdalje dvajsetih centimetrov vprašujo?e gledal in utrujeno mahal z repom. Igor je takoj za?util, da je nekaj narobe. Obrnil je glavo, zagledal psa in rekel: »Žogsi, ni šans. To ni zate.«
Z iztegnjenim prstom je pokazal v drugi kot stanovanja: »Na prostor! In ostani tam do jutra.«
Pes se je po?asi obrnil in vdano odracal v drugi del stanovanja. Igor se mi je opravi?il. Zakaj le? Presene?enje me je malo ohladilo, kar mi je prišlo prav, ker sem pridobil nekaj trenutkov, da sem si s prisotnostjo razuma ogledal sle?enega Igorja. Težko bi rekel, da je v eni sami potezi popolnoma uresni?eval mojo predstavo o sanjskem moškem. Vseeno je dober primerek. Celo njegove drobne hibe so mi bile vše?. Vse pa so zasen?ile temno rjave o?i, ki bi ne bi mogle biti bolj vro?e. Žarele so v pri?akovanju. Bile so v nenavadnem neskladju z izrazom obraza, ki je bil nekako nepremi?en in brezizrazen. Dobil sem ?uden ob?utek, da je vame vložil pri?akovanje in da zdaj ne ve, kaj kako se bo investicij obnesla. Globoko sem se mu zazrl v o?i in ko sem na ramenih za?util njegove dlani, me je spet potegnilo. Nadaljevala sva, kot da pasjega obiska ne bi bilo.
Ko sva ostala samo v spodnjicah, sva vstala. Najina pulzirajo?a kosa mesa sta skozi tanko blago živo komunicirala. Prvi se je spustil v po?ep. Kako pretresajo?i so bili dražljaji po dolgem pri?akovanju, v katerega nisem prav verjel, in v tako ?udni, prepovedani avanturi. Nadaljevala sva v spalnici, na njuni postelji.
Tam so se mi odprli novi svetovi. Morda še ne pri prvem, pri drugem sre?anju pa gotovo. Ja, orgazmi z njim so nekaj izjemnega. Pri dvajsetih je bil orgazem podoben brisanju nosa: pihneš, smrkneš, mimo. Vsebino so za?eli dobivati sredi tridesetih. Zdaj, z Igorjem, je vsak orgazem dotik s transcendenco. Saj vem, velike besede. A so resni?ne. Kdor pozna, bo razumel, drugi naj pozabi. Spomnim se, kako škandalozno se je zdelo Slovencem, ko je tista narodna dama izjavila, da je njen orgazem sre?anje z bogom. Zdaj to?no vem, kaj je mislila. O tem, kar doživljam z njim, mu tudi nisem razlagal. Stvaren, tehniški ?lovek je, imel bi me za njuejdžerskega ?udaka. ?uti pa, da sem v seksu zelo pri stvari.
Kljub temu presežku avantura z Igorjem zame ni pravlji?na romanca. Mu?i me, koliko mu lahko zaupam. ?e je snel s ceste mene, koliko je še drugih? S kolikimi se takole sre?uje ob svojem Gregcu? Ne vem, resni?no ne vem. Morda se samo z menoj, morda z desetimi. Ne zdi se mi slab ?lovek, po tem, kar vidim, sklepam, da živi po pameti in preudarno. Vseeno me negotovost grize. Ne rinem vanj z vprašanji. Po naravi je redkobeseden, no?em ga odbiti. V?asih mi sam kaj pove. S tistim, kar slišim, me v?asih pomiri, drugi? vame nasuje žerjavico negotovosti.
Ali ga jaz ljubim? Ne, to ni ljubezen. To je pripadnost. Imam ga za svojega. V avanturo se nisva spustila zato, ker bi iskala ?ustvene viharje, zamaknjenost in ne vem kakšna potovanja pod oblake. Nekaj tega je prišlo samo, skozi seks. Ali on ljubi mene? To ni mogo?e. Me ima za seks? Seveda me ima za seks, kot imam jaz njega za seks. Ampak, ali samo za seks? Kaj vem. V seksu ga v?asih spravim v trans. Kar me ?udi, ker se nimam za ne vem kakšno kapaciteto. Rad kavsam predano, zbrano in ?uje?e, z željo, nadgraditi vsak trenutek, to je tudi vse. Na vsa usta hvali moje noge in rit. To imajo tudi drugi fantje in moški. ?e je normalen, si je lahko poiskal mnogo tipov, ki me v merah in merilih v vsem presežejo. Zato sem do njegovih komplimentov zadržan.
Še najve? iskrene naklonjenosti z njegove strani za?utim skozi drobna darilca. Recimo skozi malo bombonierico s pentljico ob boži?u. Skozi glasbo, s katero me pri?aka v stanovanju. Skozi kozarec ohlajenega zelenega silvanca, s katerim me je prejšnjikrat prebudil iz poseksualnega dremeža. S sorto, ki sem jo enkrat samo mimogrede omenil. Kakšen ponos mu je sijal iz o?i, ko me je s trkom pri ušesih zdramil in ugotovil, da sem vino prepoznal! Ja, iz takšnih podrobnosti za?utim, da sem za Igor?ka nek faktor v življenju. Pa zopet pomislim, kaj, ?e je to le obrtniška prijaznost serijskega zapeljevalca, ki zna z ljudmi.
Medtem, ko sem ga gledal in s prsti gnezdil med njegovimi prsti, je Igor zaspal. Tak navdihujo? mir gre do tega moškega, ko zaspi. Globoki izdihi, ki v?asih prekinejo mirno dihanje spe?ega, so poezija za mojo dušo. Tri mesece me ni povohal. Stari pes jima je poginil in sta z Gregcem ?ez no? kupila novega. Novo življenje, nova ?ustva, nova strast, sem si mislil. Nocoj sta oba, Gregec in novi kužek, na obisku pri njegovi materi. Po mojem, da sem sklepal prav.
Danes je bilo z Igorjem spet, kot bi bilo v?eraj prvi?. Skozi vprašanje, kje sem hodil pred dvajsetimi leti, sem dobil najlepši kompliment doslej. Vem, da je takšna zveza na stalnem prepihu. Zelo verjetno je, da se bo enkrat izpela. Tudi, ?e me bo odslovil, se raje poslovim z bridkostjo kot z izpraznjeno in prazno dušo. V mojem življenju je pomemben in bo tak ostal. Ko odhajam od njega, odhajam z ob?utkom, da pri njem sploh nisem bil. To je tako, kot da bi po kozarcu vode ?util enako žejo kot prej, preden sem jo spil. Lep ob?utek.
Biksen
.....Sedim v službi, v svoji pisarni,katera ima steklene stene,tako da ima ?udovid pogled na sodelavce, obiskovalce,mimohode?e,....Sodelvaci,obiskovalci,kateri se zavedajo,da jih lahko vidim(oni me seveda NE),se obra?ajo k moji pisarni in mi pozdravljajo z nasmehom, med njimi je kr neki dobrih mrh,ki so seveda vredne svojega ogleda, greha,...ampak kako jim nja povem, da me ne zanimajo kaj preve?,
Gledal me je dolgo, neposredno v o?i in ni odmaknil pogleda. Kakor, da bi vedel, da se po?utim malce nelagodno. V glavi mi je vrelo od razmišljanja, ali mogo?e ?loveka poznam. Je to moja stranka v službi? Gotovo bi se ga spomnil. Me je videl po televiziji, v ?asopisu? Mrzli?no sem iskal ustrezno rešitev, on pa je kar stal na drugi strani ceste in gledal proti meni, ko sem na prostrani terasi
Odrasla leta prinesejo s seboj telefonske številke. Takšne, ki jih zavrtiš in ti on ali ona drugi strani ne re?eta ne. Sošolci, nekdanji sodelavci in znanci plezajo na položaje. Koristno je poznati ljudi. Vendar socialne mreže ne delujejo same od sebe, vanje je treba vsaj malo vlagati. Recimo tako, da sprejmeš vabilo na piknik kolegov iz bivše službe. To je bil zdaj vir moje slabe volje. Že
Po študijskem programu sem moral opraviti prakso. Izbral sem podjetje na Štajerskem – ?e se da, izberem težjo pot, to se mi je vedno obrestovalo. Bil sem na tesnem z denarjem, štel sem tolarje in se zato vozil z avtobusom. V nedeljo popoldan tja, v petek popoldan nazaj. Sobo mi je priskrbela firma, v kateri sem delal. Podobno kot študij je bila tudi praksa vaja iz vztrajnosti in trpežnosti.
Z Andrejem sva se spoznala na enem izmed gay portalov, ko je on odgovoril na moj oglas. Že ob prebiranju njegovega sporo?ila sem zaslutil, da je Andrej resen. Sporo?ilu je priložil še svojo fotografijo, seksi fotografijo. Bil je to?no moj tip moškega. Starejši, imel je namre? to?no 50 let (jaz 35), ni bil presuh, niti debel. Visok, imel je malo bradice, druga?e po telesu bolj neporaš?en, tudi
S frendi smo bili na gay žurki. Vzdušje je bilo super, dobra muska, veliko hudih tipov. Ogromno smo plesali in tudi kaj spili. Prijelo me je lulat, zato sem šel na WC. Stopil sem do pisoarja, kjer je že stal en mlad ?efur?ek. Odpel sem kavbojke, dal ven mojega ti?ka in za?el scat. Pogledal sem k sosedu in videl kako iz obrezanega kurca te?e curek urina. O?itno je imel ?efur?ek poln mehur, ker je
Na postelji je ?epel na vseh štirih. Vzburjen do konca. Že ob misli, da je za njim stal Samo, moški z definirano postavo, mu je kurac štrlel po konci in se mu drgnil ob njegove radiator?ke. Samo ga je gledal in razmišljal, kako naj se loti tega mladca. Naslonil se je na rob postelje. Samo je za?util njegovo bližino in nagonsko trznil. Samo ga je rahlo pobožal, se sklonil k njegovim ritnicam in
En moj kolega zna šivat. ?eprav naj bi znal šivat že njegov o?e pa stari o?e, se je men kljub temu to vedno zdelo tako babje opravilo. Tako sem mu nosil šivat razne zadeve: strgane hla?e, najljubše srajce in seveda »lucky shorts«, kadar sem nosil te svoj sre?ne gate sem vedno lahko ra?unal na kako bejbo, da mi je olajšala napetost v hla?ah. Tako sem nekega dne prišel k njemu, kar tako. Kot
Nekoliko je pomajal z glavo in ni premaknil o?i z mene.»Kje si hodil pred dvajsetimi leti?«Jaz sem gledal njega, ki se ga ne morem do konca nagledati. Ki ga ne morem zares zapopasti. Ki mi ostaja uganka.»Pred dvajsetimi leti? Joj, pred dvajsetimi leti… Takrat sem gorel v ognju svoje vélike ljubezni, ljubezni mojega življenja. ?e bi se takrat spotaknil ?ez tebe, te ne bi niti opazil.«S
Sprehajam se po parku, narava se prebuja v vsem sijaju, sonce sije, toplo mi je. Med potjo se usedem na enem izmed nešteto števil klopi na parku. Med posedanjem sem si ogledoval po parku sem opazil, da na sprehajalni poti hodi zelo postaven mladeni?, v sebi sem si želel, da bi on usedel na moji klopci, glej ga zlomka, usedel se je ravno na moji klopi. Obnašam se, da ga ne opazujem, s koti?kom
Imeli smo ministra, ki si je zamislil e-upravo. Malo mi je mar zanjo. Baje se e-uprava trudi, da bi bila prijazna do državljanov. Olajšala naj bi življenje, prihranila poti, omogo?ila, da ne izgubljamo ?asa. Na moje življenje nima vpliva, tudi ?e bi e-uprave nikoli ne bilo. Fu?ka se mi zanjo!Jaz sam sem si zamislil policaja. Spoznal sem ga na netu in si ga zdaunloudal. To je moj e-policaj.
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Pozvonil je. Vedno kadar je pozvonil na tak zvonec mu je bilo za trenutek neuogdno. Ni ga mu?ila slaba vest, morda bolj slab ob?utek pri?akovanja in neznanega za vrati. Zaslišal se je kratek bzzz in potegnil je modra vrata k sebi. Po dveh korakih je že bil pred okencem za katerim se je prešerno smejal ne preve? privla?en pobrit bondinec. Dober dan, ga je veselo pozdravil z glasom, ki je bil prej
V popoldanskem soncu si ležal na malem travnatem koš?ku blizu plaže. Obrnjen si bil v drugo stran, zato me nisi videl kako sem prišel in blizu tebe odložil brisa?o. Vendar si kmalu za?util moj pogled in se obrnil k meni. »Mo?no sonce danes, kaj ne?«, si me vprašal. Bil sem presene?en da si me ogovoril. Še preden sem mogel odgovoriti, si me že vprašal: »Ob?utljiv sem na sonce, vendar ne morem sam
Štirje elementi? Skozi o?i današnje znanosti dokaj absurden domislek. A je nekaj na njih. Zemlja, ki jo tla?im, mi s mol?e šepe?e, naj dobro premislim, kako bom do takrat živel, ko se me bo polastila. Ogenj, zrak in voda niso groze?i, nagovarjajo me druga?e. Gore?i ogenj in teko?a voda me privla?ita sama po sebi, zrak me prevzame v obliki vetra, ki se zaganja v poletne krošnje. Kadarkoli se v
To je bil en tistih brutalnih ekspresnih orgazmov, ki ?loveka skoraj pokon?ajo. Hkrati z živalsko ejakulacijo sem mi je ulilo iz nosa. Slika sem je meglila, ker se mi je v o?eh je nabrala teko?ina. Ne, to niso bile solze, ki bi jih porodilo neko ?ustvo, šlo je za ekscesno izlo?anje teko?in skozi vse žleze in pore, kar se mi v?asih zgodi pri takem viharnem doživetju. V prsih mi je razbijalo srce
Nikoli prej nisem drkal preko telefona. Ampak nekje sem prebral, da je lahko tole tudi zanimivo in sem sklenil, da bom poskusil. In ker je na teletekstu komercialnih televizij baje najve? obiska, sem tudi sam dal oglas. Glasil se je:
Že od jutra sem brezskrbno sledil markacijam po zasavskih hribih in puš?al mislim, da so prihajale in odhajale iz moje zavesti. Dolgi sobotni in nedeljski izleti so bili moja rehabilitacija. Po tednu zahtevnega osemurnega ali deseturnega dela sem bil povožen. Ubijal me je ob?utek, da s tem, ko sem za?el hoditi v službo, postajam tuja last. Kaj ostane od življenja, ?e je vsa svoboda omejena na tri
Kadar mesto trpi za ob?utkom majhnosti, kadar resni?no trpi, iz dveh fakultet in pol naredi univerzo. Ko potem ob edini cesti v kraj z veliki ?rkami piše »univerzitetno mesto«, se to da prebrati na samo en na?in: »Dobrodošli v provinci!«. Lepo je na deželi. Zdaj se redno vozim v tak kraj, v katerem so pred letom dni ustanovili novo Univerzo. O nivoju te ustanove cenite po meni, ki tam pou?ujem.
Njegove ustnice so ob prvih dotikih neodzivne. Hitro se je omeh?al in za?el vra?ati poljube. Držal sem ga za nadlakti, on mene za rebra. Roke so mirovale, delovale so samo ustnice, jezik in o?i. In dogajalo se je dovolj, ve? kot dovolj. ?ar prvega sre?anja! Vsak dotik ustnic je bil nabit s strastjo kot z elektriko – toliko, da ni prasketalo okoli naju. Vsak poteg z jezikom – lepljiv od slasti.
Ko sem dopolnil osemnajst let, je moj ti? presegel 22 cm v erekciji. Vsako no? sem si ga metal na roko, da je postajal vse trši in daljši. Vlekel sem ga, stiskal, ožemal in ko mi je za?elo prihajati, sem se odkril in si predstavljal, da bo moja sperma treš?ila v strop. Kako super je bilo! Spominjam se, kako sem si želel, da bi se lahko polizal po glavici. Predstavljal sem si, kako ga fafam, kako
»Lu?i?«»Svetijo …«»Kamera?«»Te?e …«»In akcija …«To so zadnje besede pred za?etkom moje prve vloge. Igranje v eroti?nem filmu. Po?util sem se ujetega v sceni, v katero svetijo lu?i in režije v ozadju prakti?no ne vidiš. Vsaka tvoja poteza je v središ?u pozornosti. Za?etnik se hitro izgubi v prizoriš?u dogajanja, ?eprav je to le velika postelja z žametnimi bež prevlekami in s perjem
Tiste dni smo hodili v vojsko mladi, takoj po srednji šoli. Jasno, naša jajca so bila polna ves ?as in marsikdo, ki ima sicer rad punce, je rad videl, da mu ga je kdo potegnil ali pa je nategnil kako mlado ozko rit. Sam izkušenj s fanti do vojske nisem imel. No, enkrat sva s sosedom drkala skupaj, ampak gledala sva staro švedsko hetero porno revijo. In tako sem nekega lepega pomladnega dne
Moje honorarno predavateljstvo ima tudi sen?ne strani. Ena takšnih je, da moram v prazno ?akati študente na govorilnih urah. Med letom ne pride nih?e, res nih?e. Zdaj, ko jih je pol padlo na prvem izpitnem roku, kapljajo z vprašanji, ki bi jih bili morali postavljati pri vajah. Sodobni študentje pa?, ki najprej pridejo na turisti?ni ogled izpitnih pol in šele potem odprejo zvezek z zapiski
Imam moža! Zabavno. Moj Ken mi je na za?etku najinega druženja povedal, da se ho?e poro?iti. Pred dvema tednoma je to izpeljal. Jasno, da se ni poro?il z menoj. Poro?il se je z dekletom iz svojega kraja. Ken je v resnici Kenan. Iz Bosne je. V njegovem kraju ne pride v poštev, da bi imel moški karkoli z moškim. Mestece je majhno, tega tam ni, tako pravi. ?e bi se spozabil, bi nehal obstajati. Ne
»To bomo še videli,« sem si rekel s mislih. Pred njim sem se delal, da sem pripombo preslišal. Pletel sem se z njegovim jezikom. Imel je resni?no dolg, ?utno gibek, nadarjen jezik. To se tako redko sre?a… Ne, da bi njegovo zamisel apriori zavra?al, a ta samozaverovanost se mi je zdela malo za malo. Malo mi je bila tudi vše?. Ampak ?util sem nenavadno željo, da bi se jaz zavrtal v njega, med
Predstojnik me je poklical v pisarno in mi povedal, da je nalogo zaupal meni. To pomeni, da mi jo je naložil. Ker se zanese, da take re?i naredim solidno in do roka. Ni? nisem bil vesel. In koliko vožnje! Tega absolutno ne maram. Poskusil sem se izgovoriti, da bi tako delo bolje opravil kak geodet. In je šef rekel, da sploh ni problem in da dobim geodeta, ki mi bo pomagal. Smola, izogibalnega
Tedni so minili, kar je bil zadnji? v moji postelji. Ko se pono?i zbudim, v razgreti blazini še vedno ?utim njegov vonj. Kadar sem poten in grem z nosom med prste na desnici, ga imam še vedno tam, njegov vonj. Zalezel se mi je v kožo. In on pod kožo. Še vedno je tam.Zdaj lepim kose. Ne, nisem šel jaz v ?repinje, nisem tako krhek. Ko me je postavil na hladno, me je zajelo malodušje. Ne dovolim
Bila je zima. decembrski ?as, mi vedno vzbudi posebne spomine na otroštvo. Novoletna smre?ica, izbrano okrašena. V kuhinji mama pripravlja boži?no ve?erjo, samo da smo vsi skupaj in se imamo lepo. Ljubil sem praznike. Takrat. Ko mi je bilo res noro dolg?as na Planini, kjer živim, sem se odlo?il da grem na splet in tam poiš?em svojo sorodno dušo. In glej ga zlomka… že po nekaj klikih, se z nekom
»Ti – poro?en?«»Ja,»je odgovoril z najbolj normalnim glasom na svetu. In po hipu dodal:»Je s tem kaj narobe?«»Narobe? Ne, ne. Ni? narobe. Samo…«»Samo?«»Samo… Nekam mlad se mi zdiš.«»Sedemindvajset.«»Mlajši si videti.«»Ne poznaš nikogar, ki bi se poro?il pri petindvajsetih?«»Ne vem. Pojma nimam. Nekateri pari s sploh ne poro?ijo.«»V?asih se poro?iš – zaradi drugih.«»
Bil je lep son?ni dan nekaj dni pred zaklju?kom šol.
Lansko leto sem bil na Zlatnih stijenah pri Puli. Poiskal sem nekoliko samotno mesto na skalah, kjer sem se nag son?il. Pod mano je bil maj?ken zaliv s smaragdno vodo. Ko mi je bilo prevro?e, sem šel dol in plaval. S seboj sem imel veliko poletnega branja. V hladilni torbi sem imel pija?o, rad sem kadil. Približal se je lep mladeni? in me prosil za ogenj (vatru molim...). Nisem kar tako dosegel
Vše? so mi in ambiciozni moški cilj, vše? so mi hotenja in na?rti, najbolj mi je vše?, da jih uresni?ujejo, si spreminjajo svet tako, da jim služi. Da je Matej moški, ki lega z moškimi, vem po spletu okoliš?in. Ne pre?itaš ga po kretnji, govoru, drži, karakterju. V sebi ima konvencionalno moški naboj. V njem je energija vse ?as v pripravljenosti, tako kot v nabiti pištoli.V vsakdanji
Hodil sem na odbojko. Eno leto. Ne bom olepševal, bil sem slab, zato sem se že ob semestru odlo?il, da bom vztrajal samo do po?itnic. Da sem bil slab igralec, je imelo svojo dobro stran: med tekmami v glavnem sedel na klopi. In gledal druge, lahko zelo natan?no in doživeto. Tudi med treningi nisem imel o?i zaprtih, da ne bo pomote. Moja prozornost je bila namenjena predvsem enemu, ime mu je bilo
Janki? je prijazen. Pozoren. Predan. Redno telefonira. Pošilja sporo?ilca. Slikice s poti. Z navdušenjem me vsakokrat objame, ko zapreva za seboj vrata stanovanja. Z zanosom se ljubi z menoj. Rad ga objamem, ko prideva skupaj. Verjetno je marsikomu vše?. Ima dobro službo in urejeno živi. Je neprisiljeno ljubezniv. Je za pogledati. Redno se mu?i v fitnesu, kar se mu vidi. Ni mi ?isto jasno, ali
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
Kmalu je nastopila zima z ledom in snegom. Stadion je opustel. Kaj je bilo z Jožkom, nisem vedel. Da bi šel zvonit in vprašat, mi ni prišlo na kraj pameti. Imam nekaj dostojanstva in ?asti in ni mi bilo do tega, da bi se šel izkazovat zanimanje gnoju, ki mi ni hotel niti odzdraviti. Ne glede na to se mi je globoko vsadil. Kot sem že rekel, si od njega nisem ni? obetal, a fant je nagovoril mojo
Prvi hip nisem razumel, za kaj gre. Ko me je potegnil za roko, me je spodneslo, da sem komaj ulovil ravnotežje. Že sva bila pri grmovju , zaš?itil sem si o?i z notranjim delom komolca proste roke, on me je vlekel in jaz sem na slepo stopal za njim. Upal sem, da se ne bom ob kaj spotaknil. Ko je Jožko obstal, sem odprl o?i. Znašel sem se na skriti strani transformatorja, kjer je proti cesti
Listi so odšušteli, veje so se umirile in za transformatorjem sem ostal sam. Težko nebo je pritiskalo, zapihal je tisti veter, ki napoveduje, da se bo v kratkem vlilo. Jaz sem bil iz sebe, pretresen zaradi ?udne mešanice vtisov. Nisem si mislil, da bom v resnici kdaj segel Jožku v hla?e – v domišljiji sem mu jih ni?kolikokrat vlekel proti kolenu, a to je nekaj ?isto drugega. Še manj sem
Vsi ti prvi?i… Prvi? za prvi?em. »V razpuš?eni, trudni vrsti…« Skratka: na koncu je priznal, da je bilo ?isto v redu.»Stvar kondoma,« sem mu rekel.In si mislil: »Še zdale? ne samo kondoma.«Še sem ?epel pred njim. Gledal sem, kako si je snemal gumo. ?udno si jo je snemal. Ni je odsvaljkal. Za rob je vtaknil palca, široko raztegnil in še na tri?etrt trdega vlekel ven, kot bi ga jemal iz
Moja punca je že od za?etka vedela za moje biseksualne fantazije. Nikoli jih sicer nisem uresni?il z moškim, vendar je Niko to izjemno zabavalo. Rada je nadela strap-on in zahtevala od mene, da ga vzamem v usta in me nato divje poseksala z njim. Tovrstne igrice so jo vedno pripeljale do norega vrhunca, da ne govorim o mojem! No, v?eraj me je Nika klicala v službo in mi naro?ila, naj po službi
»Ostal sem doma, da bi lahko v miru naredil eno re?, ker je v službi ves ?as kraval,« sem mu razložil. Ne vem, ali je on potreboval razlago, mislim, da sem jaz ?uti dolžnost pojasnjevati. Ker to je res: ko sem pred petnajstimi leti prišel v službo, je bil ljubi mir. Zdaj vsakih deset minut ?ivkne elektronska pošta, na katero je treba takoj odgovoriti, sicer je urgenca po telefonu. Vsi neumestni
Pomislil sem na Alija. Lokalni vodi? je. Fant v moškem telesu. Kon?al je neko srednjo šolo in sanjari, da bo šel študirat jezike in da bo odprl svojo turisti?no agencijo. Ne bo je. Nima ne vez ne denarja, da bi šel študirat v oddaljeno prestolnico. In premehak je za biznis. Da ne bo pomote: v telo je trden, ?vrstih vitkih udov, širok v ramena, stoji pokon?no, ima nek nepremakljivi ponos v sebi.
Pozno popoldne sem v bližini planinske ko?e na soncu zaspal in se zbudil proti ve?eru. Še slabe tri ure sem rabil za sestop, zato sem pohitel (pa saj - poleti je dan dolg). Opazil sem, da so drugi planinci že pospravili in šli, da sem torej zadnji. Imam dovolj kondicije, zato sem se naglo spuš?al. Po uri hoje se je stemnilo, zapihal je veter in nekaj kapelj dežja je odnekod prineslo. Kakih sto
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Kon?no sva se dobila. Noben ni imel ?asa, ti s punco živiš v študentu, jaz pa imam družino. Ampak danes dopoldne pa je šlo. Kot je dogovorjeno, te poberem na avtobusni postaji. Res si mi vše?: lep trebuš?ek, simpati?en fant. Poznaš pot in se zapeljeva proti zapuš?enemu parkiriš?u. Ustavim in ?akam na ukaze. Sedeže potegneva naprej in se preseliva na zadnje sedeže. Ti sedeš, ja se pa uležem
vro? poletni dan, ura se je bližala 21 uri zve?er, v ozra?ju je bilo vse nabito s polno pozitivne energije, ko smo sedeli na moji pojstelji, se zabavali ter pili pivo, bil je prav božanski ob?utek na desni strani so sedeli štirje in na moji levi trije fantje, vsi nabiti s svojo eroti?no energijo in po?asi mi je roka zdrsela do budija po laseh in nato po vratu, mikico sem mu kar strgal s telesa in
To je bilo nujno. Nisem ve? zdržal. Fantov žebelj sem moral videti. Brez odlašanja sem mu potegnil spodnjice do kolen. Izsko?il je – beti?. Ni? posebnega po dolžini, toda tako mil, s tako nežno, tanko, bledo kožico… In divje ?rnimi, zavitimi dla?icami, ki so obraš?ale koren onéja ter polje nad njim. Jajca – tudi v tako nežni, beli vre?ici in s kratkimi dla?icami na sebi. Ko sem ga osvobajal
Vstanem iz stola...se sprehodim, kot da bi me nekaj motilo si popravim ovratnik majcke, vendar tesnoba ne izgine...ponovno se usedem. Sedim...razmisljam oz. poskusam razmisljati in v trenutku, ko ujamem misel, mimo prileti nova, zopet novejsa in tako v nedogled. Vse skupaj je zmesnjava...se premaknem na stolu vse me moti..ponovno vstanem in z neznanimi gibi poskusam priti do konca sobe, da bi
Katja, saj ti ne more uspeti! ?eprav: mogo?e je vse. Vse. Ker ?e ti uspe, te bom… Davor bi me moral poklicati pred tremi urami. Ni me poklical. Obljubil je, ja. Ena pono?i je. Ne spi se mi še ?isto ni?. Ne zaradi popitih kav. Jasno, midva ne moreva biti ve?no skupaj. Vseeno: zdaj bi bilo prehitro. Naj še malo traja. In kaj se mala praska, kjer je nima kaj srbeti!Moj odnos z Davorjem je zgodba
Bilo je proti koncu poletja med sprehodom po osamljenem gozdi?ku, po odlo?itvi da zaideva malo v naravo zve?er, ko se hlad za?ne spuš?ati nad dolino. Oba rahlo potrebna saj je v poletnih dneh težko drkati ali seksati v vro?ini.Na pol poti, ko je vro?inski val že pojenjal, so se za?eli oglašat najini potrebni lul?ki, kateri so do sedaj že napol otrdeli. Zaželela sva si malo postati in uživati v
Po tem ko sva si s sosedom obdelala ti?e, sva se nekaj dni posvetila svojim puncam. Ti dnevi so bli samo ljub?kanje in ni? drugega. Po enem tednu sva se spet dobila, ko je on bil sam doma. Ko sem prišel k njemu me je do?akal samo v gatah. Takoj sem vedel kaj ima v mislih. Približal sem mu se in pokleknil toda ustavil me je in rekel, da tokrat ima nekaj drugega v mislih. Pogledal sem ga in videl
Prvi?… Kateri prvi?? Prvi?ev je mnogo. Se sploh kdaj nehajo? Kdo ve, verjetno je to odvisno do radovednosti. Baje se tudi umre enkrat prvi?. Ampak tisti prvi? prvi?? Tudi ta pri meni ni bil samo eden.Eden sem mi je dogodil na avtobusu. Bil sem gimnazijec, hudo zelen gimnazijec. Moje seksualne izkušnje so bile omejena na lastnega ti?a in vsakodnevne operacije z njim. V šolo sem se vozil z
Danes sem pa? doma in o?itno vendarle ne dovolj bolan, da ne bi zmogel malo fantaziranja, zato vam podarjam prvo gej zgodbico na tem bloggu. Upam, da vam bo vše? in da si zaželite naglas kdaj še kakšne. No? ima svojo mo?. Na študentskih izletih sploh. In prav tam sem se znašel z njim v isti postelji. Najini postelji. Zatipal sem ga poleg sebe, v tej isti postelji. Bil je urejen, poznalo se mu je,
Takrat sem delal na ministrstvu. Za umret dolgo?asno, družbeno nekoristno, a glede na koli?ino vloženega dela dobro pla?ano. V?asih si je treba v življenju odpo?iti in nabrat mo?i za kaj bolj smiselnega. Tista služba je bila naporna zaradi intrig. Toliko spletk, babje hudobije in nesmiselnih spopadov za vsako malenkost, ki postanejo razumljivi šele, ko spoznaš zakulisje, nisem doživel ne prej ne
Zelo je bil crkljiv. Pravim bil, ker ga ni ve? na spregled. Dovolj dolgo ni prišel, da vem, da ga ne bo ve?. Potepel se je drugam. Gotovo se zdaj stiska h komu drugemu, drema in prede v njegovem objemu. Morda pomiva posodo, brklja po kuhinji in ga osre?uje s predano bližino. Ali pa se prav ob tej uri z njim pari, burno in glasno, kot to delajo ma?ki. Mi je kaj zameril? Naveli?ati se me skoraj ni
Navežeš stik, se meniš in zmeniš, prideš na prvi zmenek in ga ni. Deset minut. Dvajset minut. Pokli?eš. Telefon izklju?en. Klel sem kot Madžar. Takšni virtualni kljukci si zaslužijo kazen, vzgojno, ostro, da bi jo pomnil! Ja, iz islamske republike bi bilo treba uvoziti vod izurjene nravstvene policije, pa naj prevarante izsledi in jih nažge po podplatih… Še bolj sem bil jezen nase. Sam sem si bil
O živjo, kaj pa ti tuki« »Ah, kr tako sem se mal oglasil, že dolg ?asa nisem bil pr teb na obisku« »Lepo, lepo, kr naprej« Šment, njega pa res nisem pri?akoval. Pa ne, da me je spet prišel dražit. Kot da bi vedel, da me njegova prisotnost vznemirja in da bom spet potreboval tedne, da ga bom iztisnil iz svojega spomina. Dons zve?er si ga bom spet vrgel na roke. Tokrat ne bom potreboval
Nisem se mogel usesti in ?akati. Še stati nisem mogel pri miru. V nekaj minutah sem si po nepokošeni travi uhodil potko. Med prsti sem drobil vrši?ke, ki sem jih lomil z grmovja na robu travnika. Postopal se gor in dol ter metal koš?ke razlomljenih vejic med ivanjš?ice, zlatice in tiste rozaste rožice, petelin?ke ali kar so. Še šest minut do enajste. O jutranji rosi in svežini ni bilo ve? sledu.
Prizgem luc in stopim v kopalnico. Popravim brisaco, ki visi nekam cudno na obesalu in stopim pred ogledalo. Kje imam kremo, ze spet moram namazati ustnice, si recem. Ta labelo ni za nikamor, kar naprej suhe ustnice, bolj ko mazes bolj se ustne susijo. Se dobro da sm si kupil to kremico. Si namzem ustnice, jo spravim v zep in ponovno preverim, ce je obraz dobro obrit. Kot dojenckova ritka, recem
Za sabo sem imel naporen dan. Bil sem zmatran in brez energije. Za mano je bil res kur?ev naporen dan. Za povrh sega so še me kolegi klicali naj pridem z njimi žurat. Ker so že res zatežili in obljubili noro zabavo sem se odlo?il, da grem vsaj za malo pogledat. In sem šel. Po nekaj kozarcih pija?e sem spoznal, da je to ?isto navadno druženje. Sploh ni bilo zabavnega vzdušja, brez kakršne
Johanca« je pet minut od moje službe. Je najbližji lokal, kjer se lahko spodobno usedeš in slišiš sogovornika. Inštitutski smo v gostilni stalni gostje. Tudi jaz grem v?asih tja med malico. In pri Johanci sem ga spoznal. Nepri?akovano. Tja je prišel na novo v službo.Prvi? sem ga videl, ko se je pojavil na vratih sobe. Vstopil, obstal. Slok, vzravnan. Zbran. Šel je s pogledom po mizah,
Stopal sem po poti pri?akovanj. Bo kaj? Ne bo ni?? Potipal sem se po hla?nih žepih. Moja sveta trojica, denarnica, klju?i in kondomi, je na svojem mestu. Kondomi za vsak primer. Da mi na bi bilo žal, ?e bi se kaj prikazalo.Kazalo ni na ni?. ?isto ni?. Kar ni ni? boljše oziroma je slabše: upokojenci. Nasmihajo se mi. Migajo. Ne razumem. Da bi šel z njimi iz so?utja? Iz usmiljenja? Mi
Odpeljal se je v svojem avtomobil?ku. Gledal sem skozi oko, kako je izginil za ovinkom. Presneti drek. Kdor besede špara, onéga strada. Na koncu je rekel, kar je rekel. Saj pravzaprav ni rekel, da seks ne pride v poštev. Kaj nisem bil bolj iznajdljiv! Kakšno priložnost sem pustil oditi skozi vrata! Pojma nimate, kako je luštkan.Ja zavarovalniški agent. Dela za zavarovalnico s tujim imenom, h
Kaj naj to pomeni? Zakaj se ne oglasi? Obrnil sem se stran od vhodnih vrat in pogledal po uli?ici proti glavnemu trgu. Dan se je bližal koncu, po vrtovih gostinskih lokalov so se prižgale prve lu?ke. Lep, prijeten, miren poleten ve?er se je naredil po razbeljenem dnevu. To je tistih nekaj tednov, ko celo zrak v mojem zadrhti in ko se zdi vse mogo?e; ko se ve?ernega razpoloženja na ulicah dotakne
Si bo premislil? Me bo postavil pred vrata? Je sploh kaj premišljeval ali me je samo gledal? Me je morda presojal in preudarjal, kakšna je moja posteljnouporabna vrednost? ?as je stal nepremi?no in on z njim. Ker se ni ni? zgodilo, sem za?util, da me ne bo nagnal. Niti na finejši na?in odsloviti. Premaknil se je. Po?asi. S pogledom uprtim v moje o?i. Zona mi je šla po hrbtu. Stisnilo me je.
© 1995-2024 FREYA Communications, Inc.
ALL RIGHTS RESERVED.