Gay Erotic Stories

Pred dvema tednoma sem bil vabljen na inavguracijo novega rektorja nove Univerze. Svoje si mislim o tem, da obstaja rektor, ki vlada trem fakultetam. Še huje je, da se je prejšnji v manj kot v letu dni zapletel v takšne mahinacije, da je moral odstopiti. Ko bi vsaj sramoto uredili interno in po tihem, ne, novega rektorja so razglasi s pompom. ?e bi ga zgolj razglasili in poslali ?asnikom fotografije krepkega gospoda z zlato verigo okoli vratu. A-a. Na temno vijoli?astih vabilih je bilo z zlatimi ?rkami natisnjeno, da sem vabljen na inavguracijo. In sem šel na inavguracijo. Sem pomagal inavgurirati. ?e je presežek inavguracije nad razglasitvijo tisto, kar sem tam doživel, potem vsakemu priporo?am, da se udeleži prve možne inavguracije.

V tem razvijajo?em se mestu so zgradili velik kulturni dom – na njegovem mestu je še ne tako davno stal zadružni dom. Kulturni dom je lep, spredaj je ves v steklu in naravnem kamnu. Levo je ob?inska uprava, desno je veliko fabriško parkiriš?e. Iz preddverja se vidi na vrsto novih svetle?ih trgovin na drugi strani ceste, na gri?ih nad njimi so njivice, vrti?ki in male hišice.

V kulturni dom sem prišel petindvajset minut pred za?etkom napovedane inavguracije, cesta je bila pa? prazna. Ko sem vstopil v prostorno preddverje sem že od dale? opazil Kristel z mobilnim telefonom pri ušesu. Kristel je eno tako ?udno ime, vendar je ženska super. Je tajnica nove Univerze. Seksi baba ko hudi?. Okoli nje se kar samo ustvarja obmo?je eroti?ne napetosti, vse bren?i in se iskri kot okoli visokonapetostnega daljnovoda. Pravnica je po izobrazbi. Sposobna ženska, brez heca, vse uredi. Ob roku trajanja rektorjev na novi Univerzi jih bo preživela na desetine.

Zdaj sem prvi? videl Kristel živ?no. Nemirno se je prestopala, trzala z ritko in v odziv sta ji joški, ki nista majhni, pod tanko bluzico potrepetavali. Božanski pogled – dobri kadri so kapital vsake ustanove. Kaj so Kristel povedali, da so jo spravili v stisko? Poklopila je telefon, zajela sapo in se z velikimi o?mi ozrla okoli sebe. O?itno sem se pojavil v pravem trenutku. Stekla je proti meni. Vedno je seksi. Zdaj, posebno lepo urejena, na posebno tankih petkah in posebno razburjena, me je sploh o?arala.

»Jagarinec, pomagajte!« Bil sem po?aš?en. Seveda sem jih hotel pomagati. »Pridejo še trije! Sekretar z ministrstva in dva poslanca. Najprej ne, zdaj ja. Pet minut prej sporo?ijo, niso normalni. Ves protokol so mi postavili na glavo. Kam naj jih dam?« Iz o?i mi je prebrala, da ne razumem težave. V hipu se je zbrala in razložila, kdo od povabljenih mora biti po rangu sedeti na ?igavi desnici in levici, kakšen je vrstni red po bontonu in kakšen v življenju, ker se na?elniki upravnih enot in nekateri župani ne prenašajo. Povzetek: v prvo vrsto mora posesti še tri pomembne može, a ne sme iz prve vrste presesti nikogar, ker bodo sicer hudi kregi in zamere.

Na glas sem razmišljal: »To je kulturni dom, tu ima predstave tudi vaše gledališ?e (pridevnik polpoklicno sem izpustil), gledališ?a ni brez rekvizitov, med rekviziti so vedno stoli. Tri zelo lepe bomo našli in jih postavili poleg sedežev v prvi vrsti.« »Mislite? Koliko je že ura! Ko bi se kaj boljšega spomnila… Pa se ne! Naj bo po vaše. Hvala za predlog, res. Ampak Jagarinec, dajte, po?akajte, morda bom rabila vašo pomo?.«

Razumel sem: morda bo potrebovala nosa?a. Po mobilnem telefonu je poklicala je direktorja kulturnega doma. Nekaj se je moral izmotavati in ga je nakurila, da ni za povedati. Konec prestrašenosti, Kristel je spet v akciji. Tudi jeza ji pristoji. Kako ji je oprsje drhtelo, ko je bljuvala v telefon grožnje z županom. Presneto tanko bluzico je izbrala za inavguracijo. Temno moder kostim?ek je bil zgoraj zelo odprto krojen. Verjetno je tudi modr?ek pomagal, da se je njeno žensko bogastvo tako buhte?e ponujalo. Ne ni bila obscena, joške so bile ?isto spodobno zakrite z bluzico, vendar samo zakrite. Pod tanko tkanino so vsem na o?eh plale in valovale svoje življenje.

Ko se je mi je priduševala, kakšen direktor je to, ?e nima pooblastil za vstop v prostore v lastni hiši, je že pridrsala ?istilka s klju?em na trakcu. Vodila naju je v skladiš?e rekvizitov. Hodnik, stopnice, prehod, hodnik… Ustavili smo se pred dvokrilnimi vrati v kleti. ?istilka je obrnila klju? in vstopila temni prostor, da bi prižgala lu?. Res se je prižgala, a smo za trenutek, zabliskalo se je in ugasnilo. O?itno je odneslo varovalko. Lu? s hodnika v skladiš?e ni segla, svetlobo je tu metala samo lu?ka za »smer izhoda« nad vrati. Med skladovnicami rekvizitov sem zato sem jaz, junak v kravati in lepi obleki, na pol tipaje iskal stole. Imel sem sre?o in hitro našel tri, vse zlate in s sediš?i iz vijoli?astega žameta, gotovo iz kakšnega ?ešnjevega vrta. Prinesel sem jih na hodnik, najprej enega, nato dva. Prvi Kristelin pogled je bil sumni?av, a je pokimala. Zadovoljna je bila. Potem celo zelo zadovoljna.

»Jagarinec, rešili ste mi inavguracijo!« Prilepila mi je poljub?ek na lice. Iskrenega. Zelo kratkega, a dovolj dolgega, da sem lahko za?util, kako diši. V njem vonju sta se skladno združevala dehtenje razburjene ženske in fini parfum. Dobro izbrano, Kristel. Potem me je premerila s pogledom in vzdihnil: »Kakšni pa ste!« Potegnila je beli rob?ek iz naprsnega žepa in me za?ela ?istiti paj?evin. Ni jih bilo veliko, ve? je bilo prahu. Gódilo me je, da me je tako pozorno ?edila. »Obrnite se!« In me je po hrbtu. »Še enkrat.«

Ko sem se obrnil, je ?epela pred menoj. Kako ?uden ob?utek! Gledati seksi Kristel, tajnico Univerze od zgoraj, v razkošni volumen slavnostne pri?eske, v drhte?e balkone, v belo roko z belim rob?kom, ki simboli?no odstranjuje paj?evine, od spodnjega roba hla? navzgor, višje in višje.

»Tu se boste o?istili sami!« je rekla, ko je do mojega razkoraka. Pri tem me je od spodaj pogledala, kakor da ho?e videti, kako se bom odzval. Joj, njene ustnice, polne, so?ne, danes rde?e kot cinabarit, so bile na ravno pravi višini. Ti? mi je trznil. Ja, to je tisti nehoteni trz, ki ga nimam v oblasti. Je avtonomen in vedno pokaže v smer seksualnega interesa, zanesljivo kot magnetna igla proti severu.

Podal sem ji roko, da je lažje vstala. »Vam bi se z veseljem prepustil.« »Oh, Jagarinec…« Pomilovalno me je pogledala, otresala prah z rob?ka in ga zatla?ila nazaj v žepek. »Spravimo stole gor!«

To je pomenilo: primi in nosi. Dva sem pograbil jaz. Kristel je iztegnila roko in z odprto dlanjo od ?istilke zahtevala klju?. Stara ji ga je predala, zavila z o?mi in prijela tretji stol. ?im smo se vrnili iz kleti, se Kristel ni ve? menila za stole. Z vehemenco, odli?no igrano o?arljivostjo in zelo opazno se je posvetila sprejemanju pomembnih gostov in jih vodila do mizic z aperitivi. S ?istilko sva bila v veliki dvorani sama. Jaz sem svoja dva stola odložil na en konec prve vrste, ?istilka svojega na drugega. Ona je potem od nekod potegnila cunjo in z lepotije obrisala prah.

Izpadlo je bolje, kot sem si mislil. Mislim s stoli. O veleinavguraciji ne bom izgubljal besed, ker za takšne re?i nimam razumevanja. Po govorih in nagovorih, pihalnem kvintetu, pevskem zboru in fanfarah (novemu rektorju v ?ast so zatrobili s pozavnami) je sledilo slikanje. To je bila predstava in pol, vsaj zame. Komando za slikanje prevzel fotograf. Novo inavguriranega rektorja je posedel na žametni stol, ki ga je postavil pred prvo vrsto. Na sedeže za njim so sedli pomembni gostje. Gospodje druge klase so morali stati za naslonjali, od povabljencev tretje vrste pa je fotograf zahteval, da stopijo na sedala v drugi vrsti sedežev. Kaj hujšega, lažje bi teli?ke pripravil do tega, da bi sko?ili skozi gore?i obro?! Ker pa so hoteli biti na sliki, so ga konec koncev ubogali. Vendar je to razporejanje in postavljanje trajalo vsaj deset minut.

Vse moje zanimanje je bilo namenjeno fotografu, ki je to gospodo komandiral. Po postavi je bil še na pol fant, v odlo?nosti, s katero je uveljavljal svojo voljo, pa ?isti moški. Trden v nameri, samozavesten, jasen v zahtevah. Prevzel me je njegov glas. Ko je govoril, se mi je zdelo se mi je, da ga ?utim s celim telesom, kot da njegov glas ujame resonanco v mojem prsnem košu, kot da govori naravnost vame. To brnenje mojega telesa ob zvenu tujega glasu je bilo nekaj zelo posebnega in ob tako privla?nem primerku izrazito vznemirljivo. Za trenutek se mi je zazdelo, da ?utim frekvenco njegovega glasu v spodnjicah, in že se je tam za?elo dogajati. Prav, sem ga s še ve?jim užitkom jedel z o?mi.

Bil je visok in vitek, a dovolj širok v ramenih, da ni bil preklast. Nosil je rjavo sive hla?e, takšne z žepi na hla?nicah. Ko je korakal sem in tja in postavljal ljudi na mesta, ki jim jih je namenil, sem ga natan?no opazoval in si skozi hla?e in ustvarjal sliko njegovih nog. Njegova ritka je bila – ritka. Ne, to nista bila hleb?ka, to sta bili dve kamnito ?vrsti kajzerici, ujeti pod blago; na zgornjem robu njunih izboklinic je po?ival širok temno rjav usnjeni pas. Tip se mora ukvarjati s športom, vše? so mi bila polna stegna, ki so se proti ritki zožila. Mesnata stegenca te vrste se mi zdijo neskon?no dražljiv del postave mladih bikcev.

Ja, to bil bikec. Ni bikca brez prašnikov. Kakšne imaš, lepotec? Od zadaj sem si ga ogledal, moral sem si ga še od spredaj. Prestavil sem se proti vratom. Kako izdatna izboklina pod srebrno zaponko pasu! Je tolikšna zato, ker se ravno tam lovi višek blaga v gubo? Ali izboklino v celoti polni stvarno premoženje? Vprašanje je nesmiselno, ujeti volumen se v pravih okoliš?inah itak najmanj podvoji. Ah, zakaj ne morem vsega videti in imeti? Zakaj ni mogo?e, da bi s tega prekrasnega primerka strgal obleko in si ga privoš?il, v celoti in z vsem, kar ga dela tako slastnega? Tip je brezprizivno strejt, na njem ni podrobnosti ali kretnje, ki bi dopuš?ala druga?no misel, vsako fantaziranje je bila popolna neumnost. Vseeno si nisem mogel kaj, da ne bi svojega pogleda prikoval nanj.

Preu?eval sem ga v obraz. Temno blontne lase je imel kratko postrižene. Pri frizerju je moral biti nedavno, na zatilju so se mu na vratu že risale sence nekajdnevnega narastka. Kraterji, ki so mu na koži lic in vratu ostali po aknah, so ga lepšali. Z njimi je bil videt bolj zaresen, bolj resni?en. To so bile brazgotine dobljene bitke nad fantovsko dobo. Kri in gnoj je izcedil, zdaj po svetu bo sejal in izcejal samo še spermo. Res, kar sem gledal je bilo utelešenje mladega plodnega sam?evstva. Kakšne roke imaš, bratec! Ko je inavguratorjem v zadnji vrst kazal, da se morajo res povzpeti na sedala, je šel z obema rokama hkrati kvišku. Spodnji rob maje z dolgimi rokavi, ki je bila skoraj enake barve kot hla?e, se mu je pri tem dvignil malo nad rob usnjenega pasu. Kaj bi dal, da se še centimeter višje, da bi se pokazala koža! Je poraš?en ali ne?

»Se zanimate za fotografijo?« mi je dahnila Kirstel v uho. Trznil sem. Tako sem se zatopil v fotografa, da nisem zaznal, kdaj se mi je od zadaj približala. »Ja, to je prava predstava.« »Piše se Skalicky. Z ipsilonom na koncu.« Torej sem prav razumel sporo?ilo prvega vprašanja. V resnici me je vprašala, ali se zanimam za fotografa. Joj, Kristel, ti opaziš vse. »Ga poznate?« »Seveda ga poznam, Jagarinec. V majhnih mestih se vsi poznamo. Bila sva skupaj na gimnaziji. V drugem letniku je popolnoma iztiril, na koncu je imel same cveke. Tako huda puberteta. Starši so ga poslali v Ljubljano, na oblikovno ali nekaj takega. V fotografiji se je našel. Dober je. Vedno ga angažiram, ko se moram zanesti, da bodo slike dobre.« »Kirstel poskrbi za vse…« »Ja, Miroslav, to je moja naloga.«

Prvi? me je poklicala po imenu. Ooo! »Da ne bi prehitro ušli! Za goste z modrimi vabili bo v zgornjem nadstropju sprejem. Saj vem, vi imate vijoli?astega, a vam ne bo nih?e rekel, da ga pokažite.« »Nerad vozim po temi. Skoraj nikogar ne poznam…« »Dajte, Jagarinec, ne motovilite! Jaz vas vabim, osebno, ker ste me danes potegnili iz zosa. Ko bo slikanja konec, me poiš?ite v zgoraj, v sprejemni dvorani.«

Zasukala se je na petkah in odmigala ven. Ženske kot Kristel ne hodijo samo z nogami. Stopalce pred stoplace, da, to je osnovni ritem, toda hkrati se gibajo stegenca, ritka, boki, ledja, kot joškice obla ramena, vrat, glava in celo frizura na glavi, vsak od teh delov s svojo avtonomijo, a se skupaj zlije v celoto… Ta valovanja, sukanja in podrhtavanja so ?udež narave, tega ne zmore opisati nobena matemati?na funkcija. To se da za silo dojeti samo tako, da se k takšni ženski prižameš. Gledal sem jo v zadek. Ravno prav je polna v boke in zgledno preš?ipnjena v pasu. Vem, zaveda se, kako seksi je. Ne vem pa, ali se zaveda, da ne bo nikoli bolj seksi kot je sedaj. Iz zatopljenosti v misli me je zdramila bliskavica. Skalicky je družbo, ki jo je tako vztrajno razpostavljal, zdaj slikal. Ej, fotograf moj! Ti in Kristel, vidva sta dve skrajnosti, dve utelesitvi mojih predstav o tem, kaj je spol. Dva pola spola. Dva spolna cilja. Zakaj ho?em v življenju vse? Oziroma oba? Je to objestnosti? Nezmernost? Oba sta moji frustraciji. Nedosegljiva na veke. Iz tega mesteca se bom odpeljal v mesto z bolno dušo. Pejmo torej jest in pit!

Okoli banketnih miz je bila huda gne?a. Hrana je bila videti privla?na, servirana je bila na nivoju, samo težko je bilo priti do nje. Prebil sem se do mize. Z bokom sem prislonil obnjo in se strateško vkopal, nikomur se nisem pustil odriniti. Ko sem na krožnik nabiral vzorce dobrot, ki so bile na dosegu roke, me je poklicala Kristel: »Miroslav, bodite prijazni in vzemite dva kanapej?ka zame. S tistega krožnika, saj vidite, pršutek in sir?ek.«

Ko sem prišel do Kristel, mi je najprej predstavila dav?no inšpektorico, s katero je klepetala. Krožni?ek, ki ga je držala v roki, je bila prazen, o?itno je izkoristila prednost in si je prvi? naložila, še preden je gor udrla poslikana družba. Kanapej?ka je z roba mojega krožnika brez ceremonij prijela in preložila na svojega. Kljub vsemu smo na deželi, ne kompliciramo.

[Foto: Mattias Hamren: Olive]

»Še to je za vas,« sem ji rekel in položil na njen krožni?ek orjaško zeleno olivo, ki sem jo pri mizi s težavo napi?il na zobotrebec. »Kako ljubeznivo, Miroslav.« »Gre h pršutu.« V troje smo klepetali in prigrizovali. S koti?kom o?esa sem ujel Skalyckega. Ni ga bilo težko opaziti, ker je s športno obleko štrlel iz družbe; kot fotograf ni zavezan etiketi. Vrtel se je okoli neke šestnajstletnice. Dobro, da nimam h?ere, ne vem, kako bi prenesel, da bi hodila po svetu tako vulgarno oble?ena oziroma sle?ena. Bi bil pa z najve?jim veseljem na njenem mestu, ?e bi bil deležen toliko fotografove pozornosti. Morda v drugem življenju. Spet sem se posvetil Kristel. Pospravila je kanapej?ka. Naredila požirek vina. Vtem se je inšpektorica poslovila in prestopila k drugi družbi. Ostala sva sama. »Pazite, koš?ico imajo,« sem jo opozoril, ko je nesla olivo proti ustom.

Najprej je skušala z odmaknjenimi ustnicami olivo oglodati. Kakšna rajcig usteca! Bi tudi pri mojem ti?u takole privihala ustnice, preden bi ga vzela v usta? Ko je videla, s kakšnim interesom jo gledam, je oliva izginila za zobmi. ?ez nekaj trenutkov se je za?ela ozirati okoli sebe. »Dajte meni,« sem ji rekel in nastavil dlan. S koti?ki o?i je pobliskala levo desno, med ustnicama se je prikazala koš?ica, ki jo prijela s prstoma in jo odložila na mojo razprto levico. »Hvala, Mirko.«

O, smo že doma?i. Jagarinec, Miroslav, Mirko. Torej si lahko privoš?im majhno provokacijo. Med palec in kazalec sem prijel koš?ico, na kateri so bili še ostanki zelenega mesa, jo po?asi nesel v usta in glodal. Gledala me je malo za?udeno, malo postrani, a z živim interesom. Ja, med nama je takrat presko?ilo. Do golega oglodano koš?ico sem vzel in ust in jo spustil v žep na suknji?u. »Jagarinec, vidim da ste za našo Univerzo pripravljeni storiti marsikaj. Morda lahko tudi naša Univerza stori kaj za vas…« Palec z dolgim nohtom, ki je bil enakega cinobrastega odtenka kot ustnice, je za trenutek stisnila med zobe. Nato je pogledala na uro. »Recimo ?ez petindvajset minut. Saj se spomnite, od kot smo nosili stole?«

Prikimal sem. Mirko, danes bo akcija, mi je hušknilo skozi zavest. Potem se je naglo poslovila in se posvetila drugim. Nisem ?util ve? ne žeje ne lakote. Od presene?enja in obetov sem bil pijan. Odložil sem krožnik in kozarec ter odšel ven, na zrak. Kako naj zapolnim dvajset minut? Stopil sem do trgovin na nasprotni strani ceste in se sprehajal ob razsvetljenih izložbah. Pri najboljši volji se ne moram spomniti, kaj sem gledal.

Na hodnikih v kleti je bilo še bolj tihotno kot popoldne. Ne da bi se izgubil, sem prišel sem do pravih belih dvokrilnih vrat. Globoko sem vdihnil zatisnil o?i. Stisnil pesti. Nato izdihnil in sprostil roke. Naj sej zgodi! Tiho sem vstopil.

»Zapri za seboj. Zakleni!« Kristelin glas je bil pridušen, vro?. Še vedno je brlela samo bleda lu?ka v »smeri izhoda« nad vrati. Klju? je bil v klju?avnici. Obrnil sem ga. Kristel je stala v globini skladiš?a. Kako ?udno se drži? Roki je imela prekrižani na kolenu, z nogo pa je bila oprta na stol, še en tak, kot smo ga nosili na inavguracijo. Prav slišim? Sveta Marija! Pod Kristel je ?epel Skalicky. In cmokal. Ko bom ?as, da umrem, bi rad umrl v takšnem trenutku.

Otrpnil sem. Nato je Kristel z glavo pomignila, naj vendar pridem bliže. Stopal sem kot mese?en, gledal malo njo in malo njega, ki je ?epel pod njo zverižen kot mehanik pod podvozjem avtomobila. Izraz na njenem obrazu mi je bil tuj, bila je videti vro?i?na, vame je imela uprt hipnoti?en pogled. Usta je imela priprta, po zvenu izdiha sem slišal, da se notranje trese od strasti. Tik pred njo sem se ustavil, po?asi slekel suknji? in ga ob sebi spustil v prazno. Šel sem ji pod ušesi v lase, dokler se prsti obeh rok na zatilju niso sre?ali. S palcema sem jo nežno božal po ušeskih, njen obraz mi je ležal v dlaneh. Posul sem ga s poljubi. Najine ustnice so se staknile in za?ela sva se poljubljati, kot da gre za poslednjo naslado, ki nama je v življenju namenjena. Poljubljala sva se drug drugemu predano in resno, kakor da drug z drugega sesava zadnjo življenjsko resnico. Vedel sem, da ?esa tako intenzivnega ne bom zlepa doživel. Na njenih spodnjih ustnah se je pasel Skalicky, predobro sem ga slišal in ?util sem valove mesenega razburjenja, ki so od spodaj potovali na Kristelinem telesu. Moj jezik se je v njenih ustih ovijal okoli jezika, ki je bil njen in Skalickyjev hkrati. Kristel je bila medij, ki je združevala nezdružljivo. Vsi trije smo bili v ognju in izpolnjevali poslanstvo užitka.

Še vedno je lovila ravnotežje tako, da se je z laktmi naslanjala na koleno noge, ki jo je s petko zasidrala v mehki žamet sedala. Preprijela se je: prepletla je prste in roke iztegnila, da sta se najina jezika lahko ?im bolj živo in neovirano parila. Med nadlaktema so ji kipele prsi. Nisem jih toliko videl kot ?util. Umaknil sem roke z njenega lica in ji segel nedrja. Pred o?mi se mi je bliskalo, ko sem z jagodami prstov zaplaval po oblinah njenih prsi. Z mo?jo razuma sem se moral prisiliti, da sem roke odmakni in poiskal gumbke na jakni kostim?ka, da sem njene joške osvobodil. Zmešali so mi glavo, hotel sem poklekniti pred njih in se jim pokloniti z jezikom. »Ne, Jagarinec, ne morem ?akati. Ho?em vaš lemež, zdaj in takoj.«

Ljuba dežela! Ljubo kmetstvo! Moj kurec je za Kristel lemež, ostrina pluga, ki si ga je izbrala za oranje po svoji brazdi! Kje si našla to ime, to prispodobo… Ko so mi skozi zavest bliskale asociacije o plodnosti, kultu in kultiviranju, je Kristel spustila svoje koleno, se mi z levico obesila za pas na hla?ah in z desnico odpirala zadrgo. Hitro sem se prestopil in razkora?il, da nisem izgubil ravnotežja in se nismo vsi trije zvrnili po tleh. S prosto roko je izvlekla je moj bole?e trdi lemež in hlastnila po njem. Še z desnico se je oprijela mojega pasu in mi tako s polovico teže telesa obvisela na bokih. S prav takšno in še ve?jo silo je moj falus silil pod nebo. Nisem si upal odpreti o?i. ?e pogledam predse, bom videl Skalickega, ki ga je prej skrivalo krilce, ?e pogledam navzdol, njene cinabaritne ustnice okoli mojega mesa. ?akal sem, da mo? dražljaja popusti. Težko je bilo, ker je Kristel z mojim najob?utljivejšim delom telesa kot s pestilom trla pregreti, spolzki užitek v globini možnarja svojih ust, obenem pa ste me po slušnem kanalu podžigali dve cmokanji.

Ko sem imel ob?utke vnovi? v oblasti, sem odprl o?i. Skalicky je z dlanema razpiral polovi?ki mesnate Kristeline zadnjice in od spodaj navzgor drsel z jezikom po brazdi. Lizaril je naglo, z vedno enakim ponavljajo?im se gibom. Ja, tako je pred naskokom obdeloval psice lovski terier z ulice mojega otroštva. S pol Slovenije so mu vodili terierke v obdelavo, ker je imel same desetke iz lepote in lovskih izpitov. Ljudje so nori. Ampak tale Skalicky in tisti pes sta iz istega vica. Zamaknil sem se v odsotno in hkrati popolnoma predano Skalickyjevo lizanje in spet dobil isti ob?utek kot prej pri poljubljanju. Da se vsak njegov dražljaj skozi Kristel prenese na mojega. Bilo je neznosno dražljivo.

Nenadoma se je Skalicky osvestil in me živo pogledal v o?i. Dvignil je glavo nad Kristelino zadnjico in me brez glasu, me samo z ustnicami nekaj vprašal. »Kaj?« sem mu vrnil na enak na?in, samo z grimaso. Ponovil je in tokrat sem mu iz ustnic uspel prebrati: »Ali imaš kondom?«

Kreten neumni! ?e greš od doma brez kondoma, pusti še kurca doma! Pridigal sem mu v mislih, zanj sem samo zavil z o?mi. Segel sem v zadnji žep hla?. Upal sem, da sta dva… Olajšano sem vzdihnil, bila sta dva. Enega sem spustil v sraj?ni žep (vse je plamen strasti in pozabe pogoltnil tako na hitro, da nismo izgubljali ?asa s sla?enjem), drugega sem prijel s palcem in kazalcem, iztegnil sredinec in mu s kratko kretnjo pokazal, kaj si mislim o takih bedakih. Naglo mi je izpulil kondom iz rok in ga za?el odpirati. Dvignil se je na noge in nastavil kondom na glavi?. Hla?e je imel o?itno že prej spuš?ene. Bliskovito sem umaknil pogled, sicer bi tisti hip kon?al v Kristelina usta. Kljub temu, da sem s široko odprtimi o?mi bolš?al v nemarno naloženi kup kulis in rekvizitov, sem videl pred o?mi resni?no sliko resni?no dolgega in elegantno ukrivljenega Skalickyjevega uda. Ne, na ni? nisem smel ve? misliti in nobenega dodatnega dražljaja ob?utiti, sicer bi bilo po meni. Kristel se je hvala bogu v neverjetno zanesljivem ritmu zaganjala na moje meso. Ko sem se malo pomiril, sem že ?util Skalickyjeve sunke, ki so me dosegali skozi Kristel. Prisilil sem se misliti na predprazni?no gne?o v prodajnih centrih kot na nekaj dovolj priskutnega, s ?imer bi lahko obvladal groze?i orgazem. Delovalo je.

Vrnil sem pogled na Skalickega. V Kristel je suval iz ledij in ker je imel dolgo orodje, so bili gibi dvigovanja in spodvijanja zadnjice izraziti. Kakšen samec! Na obrazu je imel spet izraz tistega lovskega terierja, ob katerem sem kot otrok spoznaval osnove seksualne mehanike. Popolnoma odsoten in obenem predan, o?i priprte, a z njimi ni videl ni?; duhovno prebujeni bi povedali, da je z notranjim o?esom je nepremi?no zrl v obli?je neskon?nega. Ta tip je bil prebujen samo telesno in popolnoma zadovoljen s tem, da je svoj zavidanja vredni ud staknil s Kristelino ognjeno ?akro. Jaz sem spet božal njene v blago ujete gladke roke, razgaljena ramena, tanki vrat in bujne lase, vra?al njen ritem z lastnim suvanjem in skozi vse kanale sprejemal dražljaje, ki so me nosili pod nebo.

Nenadoma si je segel Skalicky z rokama križem ?ez trebuh, na obeh bokih zgrabil spodnji rob maje in potegnil. Pred menoj je zasijal gol. Nisem mogel druga?e: potegnil sem svoje vražje meso iz Kristelinih ust, izpulil njene roke izza mojega pasu in se obrnil stran. Prekrižal sem si roke na zatilju, glavo vrgel nazaj in skozi široko odprta usta globoko in na silo mirno dihal. Vsemogo?ni, pomagaj! Bil sem na samem robu, že pol ?evlja ?ez robu orgazmi?nega prepada. ?e se zrušim vanj, bo to katastrofa, sramota, kapitulacija, moj propad pred Kristel. Kakšen moški sem, ?e ji ne bom dal ?utiti? Pogled na Skalickyjev goli torzo se ne bi smel zgoditi! Lebdel sem torej med tem svetom in orgazmom, vrvohodsko lovil ravnotežje, vsaka sapica, vsak prhut metuljevega krila bi me lahko zabrisal v brezno. Trenutki so bili neznosni, preizkus skrajnega napore volje proti neusmiljeni logiki naravne mu?en.

»Mirko, kaj je?« Kristel je bila šokirana, zaskrbljena, užaljena. »Zdaj je vse v redu.« Res je bilo. Obrnil sem se in iz napetega uda se mi je izlivala sperma. »Ja nisi že…« Saklicky jo je natepaval enoli?no kot prej in me gledal zviška.

»Ne, Kristel, nisem. Skoraj sem. To je samo predujem. Izliv brez orgazma. Meni se dogaja marsikaj, Kristel.« Nisem ji lagal. V?asih izlijem spermo in zadržim orgazem. Preve? komplicirano, da bi na tem mestu razlagal. Obrisal sem izcejeno seme s sebe, pospravil robec in segel v sraj?ni žep. Oblekel sem izpostavljeno meso v gumo in si slekel srajco – nisem tak kot Saklicky, skrivati se mi pa ni treba. Šel sem za njega, ga prijel za boke in potisnil vstran. Mignil sem mu z glavo: »Menjava.«

In se je brez besed iztaknil. Od zadaj sem prijel Kristel ?ez trebuh in joške ter se ji z nosom zakopal v bujne lase. Stisnil sem jo in ona se je s celim hrbtom in zadnjico prilepila k meni. Z dlanimi sem potoval po vseh možnih koti?kih njenega bitja. Globoko sem pil njen vonj, tako jasen, ?ist in dražljiv. Vtem se je Kirstel približal Skalicky. Prijel jo je od spodaj ?ez ramena in jo od spredaj prižel nase. S celim telesom sem za?util njegovo energijo in vonj samca. Oster, trpek. Po mojih prsih so potovali hrbti njegovih rok in mimo glave sem gledal njegova ramena, vrat in brado. Bil je za vsaj deset centimetrov višji od mene, njegova sapa me je dosegala od zgoraj. Najine roke so se sre?evala na oblinah Kristelinega telesa. Ne, nisem iskal stika z njegovo poltjo, dogajal se je sam od sebe. Bil je prijeten in povsem naraven. Obšlo me je spoznanje, da oba v tistem trenutku sicer streževa vsak sebi, a služiva njej.

Svoj ud sem imel s korenom prislonjen med Kristelini ritnici, ženska ga je ?utila in se z ledji drgnila obme. Da, strastno drgnila. Tesni, skoraj hermeti?ni stik, ves zalit in zalepljen s potom, je nudil užitek, primerljiv z vaginalnim dražljajem. Ob?asno so se vmes vsilili Skalickijevi prsti, ki je iskal celo Kristel. Mojega ti?a se je nehote dotaknil in se zanj ni menil. Kako mi je odleglo, da sem se prej znebil odve?ne sperme! Zdaj sem se lahko predajal trenutku brez strahu, da bi v trenutku neobvladanosti aktiviral mino ekscesno nakopi?ene seksualne energije. Tisto prej je bil življenjsko nevarni stampedo na meji možnega, to zdaj je bilo strastno plavanje v migetajo?em, žge?kljivem, š?ipajo?em morju slasti.

Stopil sem na širše in se v kolenih spustil nižje. Kristel je razumela. Dvignila se je na prstke in z roko segla podse, da je pri?akala konico mojega uda. Presneta razbeljena brazda! Usmerila me je. Kar samo me je potegnilo vanjo. Skalicky je pri?akal njeno sklanjanje s krepelom, naperjenim v cinabaritna usta. Ja, Kristel kupuje kakovostno kozmetiko, njen ruž je trajal in trajal. Krenili smo na pot, katere cilj je znan. Jaz sem oral, kaj oral, rigolal tesno njivico, on se je priklopil na njena nasladna usteca. Kristel se je z obema rokama oprijela njegovega uda. Eno dlanjo je objela koren, drugo drobno dlan je stisnila v pest okoli uda tik nad prvo. Zaradi Skalickyjevih mer je imela s preostalim delom še vedno dosti dela. Ujeli smo ritem in kot celota jezdili v brez?asju. Kristel je vrtni?nila zadek okoli mojega bodala. Skalickyjev obraz me je vnovi? spomnil na terier?ka. Ker je bil odsoten, sem si lahko v miru ogledal njegovo poprsje. Res je alfa samec. Torzo miši?ast, naravno miši?ast, ne po bližnjici napuhnjen v fitnesu. Kar me je prej skoraj stalo orgazma, je bila poraš?enost njegovega ploskega trebuha in prsi. Enakomerno širok dlakavi pas te?e od osramja do višine seskov, kjer se pahlja?asto razširi. Ker se že pod višino klju?nic zaklju?i, o njegovem obstoju pri normalno zapeti srajci ni mogo?e slutiti. Kaj šele pri maji, ki jo je nosil. Najbolj v živo me je zadelo, kako enovita in gosta je bila njegova dlaka. Dla?ice kratke, malo zavite in po celem telesu enake barve, malo temnejše od njegovih temno blontnih las. ?e bi seksal z njim, bi se vrgel na njegovo kosmatino, na seske, na katerih so bile nabrane kapljice potu, na ramena in krepke roke. Kako samoumevno je držal je Kristel za glavo in ob?eval z njenimi usti. Ja, on je na svetu, da mu svet služi in si on z njim streže.

Ko sem si ga prej med slikanjem ogledoval, me je mo?no prevzel. Kristel mi je spodmaknila tla izpod nog, ko sem ga uzrl pod njo. Zdaj sem ga z globinskim zadovoljstvom gledal. Postajal mi je doma?. Ugotovil sem, da brez nadaljnjega pove?uje izjemnost tega spolnega doživetja, a ni njegov glavni vir. To je bila Kristel. To sta bila predanost in zanos, s katero je svojo brazdo družila z mojim ralom. S Skalickym sva bila kot dva letna ?asa nad istim kosom sveta. On poletje, ki nažiga, jemlje in žge, jaz kot pomladni lemež, ki ga je polje poklicalo, naj se z njim združi in pripravi globine za nekaj pomembnega. Ravno sem si o?ital, da v mislih spet pleteni?im in iz svojega kurbirstva ustvarjam vrlino, ko je Skalicky divje trznil, kriknil, vrgel ramena naprej, se v bokih prelomil, se hipoma izprožil, že držal svoje krepelo v desnici in brizgal.

»Robi, prasec!« je zavpila Kristel. Jaz se nisem znašel. Gledal sem, kako Skalicky štrca spermo Kristel v obraz, po bluzici, laseh. Ta se mi je izmaknila in sko?ila vstran in že je letelo po meni. S Sikalickyim sva si stala pol metra narazen, njegovo seme je letelo najprej po mojem trebuhu, nato po mojih nogah, nazadnje po tleh. Bila sva si iz o?i v o?i, a njegove o?i niso gledale. Šele ko je zaklju?il, se je za?el neumno ozirati okoli sebe. Sploh ni dojel, za kaj gre.

»Robi, kaj ti pade na pamet! Obleka, frizura, mejkap, vse si mi zmo?il!« Stal sem in gledal. Kristel je navzdol zrla na omadeževano odpeto bluzico in si nemo?no s kazalcem odstranjevala spermo izpod o?i. Pogledam Skalickega: ves zbegan je vlekel hla?e na noge. Ja, to je reinkrancija lovskega terierja iz mojega otroštva. Po naskoku so ga morali takoj za dva dni privezati na verigo, ker ni ni? videl, ni? slišal in je tekel pred vsak avto. Torej ga moram ?im prej spraviti na varno! Stopil sem k njemu. Najprej sem pobral gate, ki jih je pozabil oble?i pod hla?e. ?e bi bila sama, bi jih najprej odnesel k nosu. Zdaj pa se bil vzgnevljen. Praši?, res. Seksali smo v troje, torej bi lahko tudi v troje kon?ali. Ta pa ga sebi?no zdrka in beži, ko vidi, da je drugima dvema uni?il igro. Zato sem torej gate v dlani zme?kal in si z njimi obrisal spermo s trebuha in nog. Njegovo spermo. Zblojeni Skalicky je zmedeno iskal luknjo v pasu, da bi ga zapel. Kužek, ti si zrel za injekcijo! Pobral sem še majo, zavil gate v njo in mu blagasto kepo potisnil v naro?je. Z obema rokama je prijel, izkoristil sem trenutek in mu pas zapel jaz. Prijel sem ga za boke, bogami ozke, ga zasukal, uprl dlan v njegova ledja ter ga vodil do vrat. Ko sem odklepal, sem mu navrgel: »Skalicky, ti preve? porni?e