To pozno ?etrtkovo popoldne ni bilo še nikogar. Naveli?al sem se klikati po internetu. Naslonil sem nazaj v pisarniškem fotelj?ku na koleš?kih, odložil noge na mizo in ?ez konice ?evljev gledal proti vratom. Za svoja predavanje se vedno pripravim. Recimo tako, da si skrbno zloš?im ?evlje. Prepri?an sem, da to puš?a vtis rednosti in skrbnosti. Kabinet, ko so mi ga dodelili, si delim s z dvema drugima predavateljema, ki ju nikoli ne vidim. Popoldne imam tu sveti mir. V ?etrtek popoldan itak in ve? nikjer nikogar, po drugi uri nova Univerza izumre. Življenje se vanjo vrne ob osmih zve?er, ko pridejo ?istilke. Priznam, to popoldansko ?asovno ?rno luknjo sem po premisleku izbral sem, da mi študenti ne bi hodili iz dolg?asa in brez potreba utrujat.
Oprema v kabinetu mi ni vše?, ?eprav še diši po novem. Najprej zato, ker je pisalna miza tako neumno oblikovana, da v škatli pod njo ne morem iztegniti nog. Tako reko? prisiljen sem jih dajati na mizo. Potem zaradi barve. ?e se moji ?rni ?evlji ?rno svetijo, je to eno. ?e se ?rno sveti vse pohištvo, je to nekaj drugega. Nekaj pretiranega, zlasti v tem majhnem deželnem mestecu in na tej izjemni ustanovi. Vse je še bolj tema?no, ker vedno spustim žaluzije. ?akaje na študente si ob ra?unalniku krajšam po moško. Res ni treba, da bi me kak zapozneli sodelavec iz sosednjega trakta opazoval skozi okno pri masturbiranju, to je intimno opravilo. Ne bojim se, da bi me presenetil kak študent. Kabinet je na koncu hodnika in skozi tanke predelne stene se v grobni tišini sliši vsak korak. Toliko manir tudi še imajo, da potrkajo, preden vstopijo, ?eprav potem pozdravijo z: »Živijo!«
Danes nisem našel ni? zares novega in vro?ega. Naveli?al sem se in izklopil ra?unalnik. Najraje bi malo podremal, a mi v tej pozi to ni šlo. Zato sem ždel in ?akal. In do?akal korake iz daljave. Prisluhnil sem: po hodniku je drobila ženska. Hitro sem pospravil noge z mize in odprl strokovno revijo, ki je ?akala na kup?ku zraven telefona. Potrkala je.
»Napre-ej«! »Dober dan!« me je že med vrati pozdravila Brigitka in takoj obstala: »Kako imate temno, gospod profesor!« Roke je sklenila na prsih in z narejeno prestrašenostjo zaokrožila z o?mi. Brigitka je ena mala psica, že od prve ure predavanj se poigrava za menoj. »Brigita, mene se ja ne bojite!« »Prav imate, vas se ne bojim.«
?ez lice se ji je takoj zapeljal nasmeh. Roke je spustila, prepleta prste in obrnila dlani proti tlom. Z nadlaktmi je pri tem nekoliko stisnila joške, ki so bile tako na tesno stla?ene v nizek modr?ek, da je grozilo, da bodo kipnile ?ezenj. Vražja ženska. Oblila me je vro?ina. »Ker se vas ne bojim, sem prišla k vam z eno idejo. Bi se lahko pogovorila z vami?« »Nagnila je glavico, jo malce obrnila proti tlom in me izpod dolgih trepalnic drzno gledala v o?i. Poznam ta pogled. Med predavanji me je z njim ve?krat skušala zmesti. Uspelo ji je samo prvi?.
»Govorilne ure so, na voljo sem vam. Povabil bi vas, da sedete. Žal je v kabinetu samo stol, na katerem sedim, na ta problem morete študenti opozoriti dekana. Greva na klopce v avlo?« »Ne, ne, ne, sploh ne.« Na hitro se je ozrla okoli sebe. »Jaz sem prakti?no dekle.«
Pristopila je, odmaknila nekaj papirjev na zunanji rob pisalne mize (med sklanjanjem se je prestopila in mi z napeto ritko pomigala pred nosom), se zavihtela nanjo in že je z nje bingljala z golimi nogicami. Pol metra od mene. »Saj nimate ni? proti?« Ugriznila se je v ?lenek pokr?en kazalec in zaigrala zaskrbljenost. Dekle je ?isti eksces. Verjetno jo zato privla?im, ker je za?utila, da sva iz podobnega testa. Stavim pa, da se ji ne sanja, da je moj pogled na svet širši od pogleda drugih moških, s katerimi koketira.
»Brigita, kako bi lahko imel kaj proti?« Njena bližina me dražila bolj, kot bi si rad priznal. Danes je bila vsa roza: rožnata bluzica, prekratko rožnato krilce in rožnati sandal?ki, pravzaprav le nekaj trakcev in podplatek na koncu nogic. Se razume: rožnati lak na krempeljcih rokic in nogic. Vse ostalo je bila rožnata golota, ?ista polt in napete obline, prežete s erotiko naravnega talenta. Tej študentki bi morali nemudoma podeliti doktorat iz obvladovanja moških, ?eprav jih še nima dvajset.
Odprla je rožnato torbico in iz nje z dolgimi prsti potegnila indeks. »Prišla sem vpisat izpit in vas vprašat, ali bi bili moj mentor za diplomsko.« Fiksirala je pogled med moje o?i in se pahljala z indeksom. Najprej pred licem. Nato je privzdignila vogal?ek ovratnika rožnate bluzice in se popahljala v dokolte. »A ni danes soparno, profesor? Meni je tako vro?e…« Stokrat presneta mrha. Prišla se mi je nastavit, da bi zlahka prišla do diplome.
»Zares vro?e je postalo, odkar ste vstopili vi.« Gledal sem Brigitko, ki mi je pognala kri po žilah. Kar sem ji rekel, je bila ?ista resnica. Deklo bi bilo presežek že v pravem mestu, v tem okolju je ?ista desetka. Sojeno ji je, da postane žena kakšnega podeželskega veterinarja, ugledna in dobro preskrbljena gospa, ter ?ista travma desetin drugih moških, ki jih bo za šport spravljala ob pamet. »A bi potem bili moj mentor?«
Ni se ve? pahljala. Vogal?ek indeksa je zataknila za najvišji gumbek na bluzici. Še vedno me je s pogledom merila med o?i, le nogice so ji lezle nekam narazen. »O za?etka sem uživala pri vaših urah. Vem, da boste dober mentor.« Imela me je v oblasti. Globoko sem dihal, sedel pri miru in premišljeval, kako naj se je lotim. »Oh!« je dahnila in spustila indeks, da ji je zdrsnil me nekoliko razmaknjena stegenca. S prstki obeh rok se je rahlo dotaknila svoje bradice. »Padel mi je,« je dahnila medtem, ko me je gledala z velikimi o?mi. »Tu sem, da vam pomagam.«
Na stolu na koleš?kih sem se zapeljal pred njo, jo nežno prijel za kolena in jih razmaknil. »Profesor?« je mjavknila. »Ja?« sem jo vprašal, ne da bi jo gledal v o?i, ko sem med njenimi nogicami oprl indeks in ga polistal do prave strani. »Izpit vam bom vpisal.«
Iz razmaknjenega mednožja sem na prstih in obrazu bolj intuitivno kot stvarno ?util žehte?o sparino prebujenega ženskega splovila. Nisem hotel pogledati naravnost tja, želel sem, da skrivnost ostane vsaj še nekaj trenutkov skrivnost. »Kako ste dobrega srca …« je dahnila in že sem ?util njene nohtke na zatilju in skozi srajco na hrbtu. »Brigita, motite me.« Res sem komaj vpisal tistih pet besed. Nato sem pred njo vstal in ji pokazal knjižico: »Glejte, kako grdo sem se zmotil!« »Pa ste se res.« Že mi je jemala iz rok indeks, v katerega sem namesto sedmice vpisal desetko. »Tako sem vam hvaležna…« Zgrabila me je za nadlakti in se potegnila proti robu mize, torej k meni. Že me je držala za erekcijo, ki je skozi hla?e vpila, da ho?e na prosto. »No, boste moj mentor?« »Po?asi.« Trdno sem jo prijel za roko in jo odtrgal s Tvrtka. »Najprej se moram z vami pogovoriti.«
Odpel sem ji zgornji gumbek na bluzici. »Od predavateljev se pri?akuje, da se ne zapletajo s študentkami.« Odpel sem ji drugi gumbek. »Dokler ste moja študentka, se bom v popolnosti držal prejšnjega pravila.« Odpel sem ji tretji gumbek. »S tem, ko sem vam vpisal izpit, ste nehali biti moja študentka.« Odpel sem ji ?etrti, zadnji gumbek. »Zato ne bom vaš mentor, da ne bi spet postali moja študentka.«
Sla?il sem ji bluzico im notranje drhtel zaradi pogleda na njene prsi. »Ker pa zelo cenim vašo prizadevnost, sem vam pripravljen pomagati.«
Ko sem se lovil z odpenjanjem modr?ka, sem povedal bistvo: »Vaš mentor torej no?em biti, lahko vam pa napišem celo diplomsko, ?e boste prizadevni.« »Ja, profesor! Bom prizadevna.« Že je stala na tleh, se stiskala k meni in mi z rokami potovala po hrbtu. Zbal sem se, da mi bo z nohti razparala srajco. »Zelo bom prizadevna.«
Zasadila mi je nohte v zadnjico, ko je dodala: »Vsak teden bom pri vas. Nobenih govorilnih ne bom spustila.« Dvigovala se je na prste, da bi se stegnila do mojih ustnic. »V koliko mesecih bova gotova?« »V treh, Brigitka, v treh.« Izgubil sem se v njenem poljubu. Z levico sem jo držal med lopaticami in z desnico lovih njene joške. Sanjska velikost zame: ravno toliko velike, da ne sedejo v dlan. Grabiš, grabiš, na zagrabiš – vedno ostane presežek, ki se ga ne da obvladati.
V tistem je potrkalo. Sveta nebesa! Dekle me je povsem odtrgalo od realnosti, pozabil sem, da nisva sama na svetu. Ne, ne moreva se pritajiti, preblisnilo me je, da sem klju? pustil v klju?avnici na zunanji strani vrat. Brigita, kaj naj s teboj? Prijel sem jo za ramena in potisnil pod mizo, v tisto škatlo, v kateri se ne da iztegniti nog. Hitro pograbil bluzico in modr?ek in ju vrgel k njej pod mizo. Zategnil vozel na kravati, sedel na stol, se primaknil k mizi, potegnil k sebi revijo in rekel: «Napre-ej.« »Dan! Sem že mislil, da vas ni.«
Njega se je manjkalo! Najbolj seksi študent v letniku. Trudil sem se umirjeno dihati. »Dan, Žan. Sem tu, sem. Saj vidite, da sem. Poglobil sem se v ?lanek in želel do konca prebrati misel.« Spreletelo me je, ko sem opazil, da držim revijo narobe obrnjeno. Hitro sem jo zaprl in zavrtin?il po mizi. »Kaj vas je prineslo?«
Paglavec je lenuh. Pol leta ga ni bilo nikjer, v šolo je spet za?el hoditi maja, ko si je zelo prizadeval, da bi ga opazil. Sedal je v sprednje vrste in postavljal vprašanja zaradi vprašanj, pojma nima o predmetu. Danes je bil na predavanjih v kratkih hla?ah. V prvi vrsti. Luštkan ko hudi?. S kosmatimi nogicami, kot hudi?ku priti?ejo. Truditi sem se moral, da nisem ves ?as z o?mi visel na njem, zlasti na nogicah in mednožju, kadar se je razkre?il. In da nisem izgubil niti predavanja.
»Glejte, profesor. Saj vem, bil sem nekoliko ve? odsoten, kot bi smel…« »Vem tudi jaz, ja. Baje ste bili na turneji…«
Mali igra bobne v bendu. V neki lokalni skupini, ki je ne poznam. Nosi se kot mali zveznik. Vseeno mu je postalo nerodno, da vem za te re?i. Prestopal se je, ko mi je pojasnjeval: »Dve turneji, ja.« Potem ga nisem dobro slišal, ker se je Brigitka pod mizo zbudila in mi za?elo z rokami segati pod hla?nice in me otipavati po me?ih. Da bi prikril zmedenost, sem ga prekinil: »Ja, Žan. Ampak, saj veste: glasba je vaša zasebna stvar. Samo z bobnanjem ne boste nikoli naredili te šole. Kaj ste me prišli vprašat?« »Zanima me, kako bi lahko naredil izpit.« »A? Lahko ga ne boste mogli naredili. Študirati boste morali.« »Ja, vem. Pa ne vem, kako naj se lotim. Toliko imam vseh obveznosti! Ne bi rad izgubljal ?asa. Pripravljen sem storiti vse, da bi ?im prej naredil izpit pri vas.« »Prosim?« Vprašanje je bilo namenjeno tudi Brigitki, ki je pustila me?a in se je z rokami približevala zadrgi. S stolom sem se zapeljal globlje pod mizo.
Žan me je ?udno gledal in dahnil: »Ne razumem. Zakaj ste rekli ‘prosim’?« »Žan, povejte mi: ste gej?« »Prosim?« »A ste pedr?ek?« Popolnoma rde? je postal. Zgrožen. »Ne! Zakaj?« »A vi veste, kaj pomeni, ?e pride k meni v kabinet študentka in mi re?e, da je pripravljena storiti vse, da bi naredila izpit?«
Moja podmizna diplomantka mi je medtem že izkopala ti?a iz hla? in spodnjic in ga rahlo podrkavala. Šel sem z roko pod mizo in jo skušal ustaviti. Težko sem se namre? obvladoval. S hudega na slabše! Vzela mi ga je v usta. Zapeljal sem se kolikor s je dalo globoko pod mizo, se nagnil nazaj in na prsih staknil prste obeh rok.
»Kaj ste tako zgroženi, Žan? To je zelo elementarna trgovina. Pomislite: najmanj tri mesece boste morali študirati, da se boste pripravili na moj izpit. Ker nimate pojma. Spremljam vas pri vajah, vem, da se vam niti od dale? ne svita, ne obvladate tako elementarnih osnov kot so ulomki in sklepni ra?un.«
Gledal me je izpod ?ela, rde? kot kuhan rak, z nekaj dni neobrito bradico. Bil je malo namuljen, a sem mu bral z obraza, da je za?el dojemati, kaj mu pripovedujem. Bil je sladek in za umreti privla?en. Z o?mi sem ga požiral s tako naslado kot Brigitka mojega ti?a pod mizo. Položaj je bil eksplozivno seksi. »Ni? vas ne nagovarjam, samo preverjam, ali se mislili isto kot jaz. Pretehtajte: pet minut truda namesto treh mesecev garanja…«
Trznil sem. Brigitka me je iz žlehtnobe ugriznila v ti?a.
»Kaj bi radi od mene?« me je tiho vprašal. »Meni ni od vas ni?esar treba. Zdi se mi, da bi vi radi nekaj od mene.« Gledal me je in premišljeval. Brigitka je z jezikom obmirovala. Usidrala se je z zobmi za rob glavi?a in mi ga ?isto na drobno in nežno grizljala. »Mislite resno?« »Seveda mislim resno. Se vam ne zdim resen ?lovek?« »Kaj vam moram narediti?« »Morate ni?. ?e želite, mi ga lahko fafnete.« Joj, s kakšno ihto se Brigitka zagnala name. Da bi ušel orgazmu sem rit diskretno potegnil nazaj in ji izmaknili ti?a iz ust. S prsti se je zapela na zadrgo in jela vle?i k sebi. Moral sem popustiti, da sem rešil hla?e. Spet je použila moje meso, a je bila z jezikom nekoliko bolj milostna kot prej.
»A je to vse?« »?e boste naredili dobro, bo to vse.« »Kaj pomeni dobro?« »Da na koncu požrete spermo.« »Ni šans!« »Ni izpita.« »Pizda, ste pokvarjeni.« »Pomislite, kaj govorite.«
Ko se je zagatnost med menoj in fantom stopnjevala, je Brigita še nekoliko omilila dražljaj. Gotovo jo je zanimalo, kako se bo kon?alo. Žan je odložil mapo na mizo. »Profesor, a ste vi gej?« »Zakaj me to sprašujete?« »Ker mi ni jasno, zakaj ho?ete, da vam fafa moški.« »Moški in ženska se po ustih najmanj razlikujeta.« Kako brutalno mi je Brigitka zategnila kožico. »Mogo?e me samo mu?i firbec, kako to napravite vi.« Brigitka je popustila.
Pogledal je v tla. Pogledal je v strop, se ?ez o?i prijel z dlanjo in z nemih, premikajo?ih se ustnic sem bral, da me psuje. Spustil je roko, me prezirajo?e pogledal in rekel: »Naj bo! Samo ?e mi boste res vpisali izpit.« »Sto procentno. Sem mož beseda. Vpišem vam izpit.« »Daj ga ven.« »Prosim?« se ga poudarjeno vprašal. »Kaj?« je bil zmeden. »Kako se obra?ate neme? Kdo je tu kdo?« »Jej, no! Profesor, dajte si ga ven. Študentek bi vam ga rad pofafal.« »To je že boljše. In kako se re?e, ?e si kaj želite?«
Bil je rde?, rde?, rde?. Besen. »Prosim, gospod profesor.« »Tako se govori. Stopite na hodnik, vzemite klju? iz vrat in zaklenite kabinet.« Storil je. Obstal pred menoj na drugi strani mize. Vrgel klju? na mizo. Jaz sem mu pomigal z glavo. »Sem. In na kolena bo treba.«
Res je stopil do vogala mize. Res se je spustil na kolena. Mnogo raje bi me sicer pokon?al, vendar je na to dejanje sam pristal.
?as je bil za presene?enje. Na stolu sem se zapeljal izpod mize. Zevnil je, ko je zagledal moj eregirani in od sline beš?e?i ud. In sko?il na noge, ko je iz podmizne škatle za?ela lesti Brigitka. Zavpil je: »Kaj je zdaj to?« Brigitka se je škodoželjno smejala in mi sedla na koleno. Žan se je obrnil, pograbil klju?e in hotel pobegniti iz kabineta. »Ne, ne, ne! Tako poceni je ne boste odnesli. ?e zbežite, boste obžalovali. Kajne Brigita, da se mu bova maš?evala?« Obrnil se je in naju ubijal s pogledom. »Ja, profesor. Žan?i, ?e spizdiš, bom vsem študentom povedala, da se peder?ina.« »Ne bodite žaljivi, Brigita! Povejte to lepše.« Žan je škripal z zobmi. »Jaz bom povedal vsem, da si ti navadna kurba.« Ni mu ostala dolžna: »Ve?ja novica bo, da si ti peder.«
»Umirita se! Žan, pustite klju?e! Odrasli smo, pogovoriti se moramo. V kotu ste. Dva na enega. Jaz lahko raztrobim, da ste sem mi ponujali, da bi zastonj prišli do izpita. Brigata je stala pred vrati in je vse slišala. Kaj ni res?« Brigita je prikimala in se grdo, privoš?ljivo režala. Spustil je klju?e nazaj na mizo in siknil: »Prasec. Navaden star prasec ste.« »Ne toliko star kot prasec. Prasec pa gotovo. Vrnili ste klju?e, torej pristajate na špil. Brigitka, kaj bova z njim?«
»Žan to?no ve, kaj bom jaz z njim. Ho?em, da me tu pred vami nabriše. To ho?em iz principa.« »Kurba. Maš?evala bi se mi rada, ker te nisem hotel, ko si se mi ponujala.« >»Kurba si ti, ker se ponujaš iz koristoljubja. Midva s profesorjem seksava iz užitka. Vse šolske ra?une imava že poravnane.« Prikimal sem. Mala zna. »Brigita, prepuš?am vam ga.«
Vstala je in se izprsila. Izprožene bradavi?ke so bile njena izjava, da bo maš?evanje sladko. V rožnate sandal?ke obute korake je namerila proti Žanu. Ta jo je gledal s prezirom, a se ni za milimeter umaknil. Obstala je pred njim in ga z obema pestema prijela za ovratnik mikice s angleškim potiskom. Potegnila je s takšno ihto, da bi fanta skoraj podrla. Rožnato krilce ja zaplesalo, ritka v njem se je potresla. Majica se ni vdala. Poskusila je še enkrat. Tudi tokrat brez uspeha. »Strgaj si jo sam!« mu je velela. Gledal jo je kot podgano in miroval.
»Žan, sodelujte,« sem se vmešal. Predstava, da bo fant zdaj zdaj sam sebe razgalil, mi je dvigovala plafon. Enak pogled kot njej je poslal meni. Prijel se je za ovratnik, napel mišice in blago je zahreš?alo. Popolnoma se je obvladal in majico lepo po?asi preparal da dna. Presenetilo me je, da ima v rokah toliko mo?i. Seveda, bobnar mora imeti v tem delu telesa kondicijo.
O, kak sam?ek! Po prsih je bil gladek, le ob obeh seskih je imel nekaj poleženih dlak. Pod popkom se je njegova kosmatinica širila proti pasu. Bila je bolj redka, na pogled mnogo nežnejša od dlake, ki je prekrivala noge. Brigitka je na ramenih prijela za blago in ga po?asi sla?ila tako, da so za njenimi nohti na fantovih bicepsih ostajale rde?e sledi. Slikovito. Nato ga je prijela za dlake na seskih in cuknila. »Au,« se je odzval Žan. Z obraza sem ji bral, kako uživa v oblasti, ki sem ji jo podelil. Jaz sem z roko po?ival na ti?u in spremljal dogajanje. Pun?ara je uporabila dla?ice kot udzo, z njimi je fanta zasukala in ritenski vodila proti moji mizi. Naslonila ga je na mizo, ga podrla vznak in porinila toliko naprej, da je bil z ritjo na mizi. Splezala je nanj, mu z ritko sedla na boke in krožila. Fant se je za?el vživljati in ji vra?ati ritem. Dvignila se je na noge in stopila toliko naprej, da mu je lahko sedla ?ez obraz. Razumela je moj pogled. Odpela je rožnato krilce in mi ga vrgla v naro?je. Poduhal sem ga, zagodel, odprl spodnji predal in ga spustil vanj. Spodaj je imela majcene in kot dih tanke spodnjice, ki jih je umaknila vstran, tako da je imel Žan z jezikom prost dostop do njenih usten. Sramne dlake je imela prikrajšane, bile so temno blond in presenetljivo enakega odtenka kot lasje. On ji je z rokami segel v razkorak, malo da bi prevzel del dekletove teže, malo, da bi razmaknil ustne in si olajšal pot do mesnatega bisera, ki se je že kopal v lastnem soku in njegovi slini. S tem, ko je razprl pazduhe, se mi je odprl pogled na še eno skrivnost Žanovega telesa. Tam je bil prav razkošno kosmat in sklepal sem, da bo tak tudi v gatah. Brigita je šla na kolena, se namestila tako, da se je njeno spolovilo gladko drselo po Žanovem jeziku in jezik po spolovilu, in mi mignila:
»Profesor, pridružite se!« »Brigitka, preve? sem razdražen. ?e me še enkrat poljubite, bom takoj ejakuliral.« »Potem mi pa vsaj pomagajte. Potegnite Žanu hla?e z riti.«
Bolj bi me ne mogla osre?iti. Dvignil sem se in v glavi mi je piskalo, ko sem stopil med fantove razkre?ene noge. S prsti levice sem mu segel za pas, da bi mu lažje odpel zaponko na pasu. Nalaš? sem segel do kože in mu med ?lenke prstov ulovil dla?ice, za katere sem ga pocukal podobno kot prej dekle pri seskih. Trznil je. Po pasu sem se lotil gumbov na hla?ah. Pod prsti sem ?uti fantov trdi ud, da ga nisem hotel eksplicitno zgrabiti. Pri kolenih sem prijel za konce hla?nice in mu jih vlekel dol. Fant je prenašal težo z ritnice na ritnico in mi s tem pomagal, da sem jih spravil z njega. Kako lepo kosmata bedrca so ti?ala pod hla?nicami! Ostal je samo v ?rtastih neelasti?nih boksericah, na katerih je v ritmu srca pulziral šotor?ek. Meglilo se mi je pred o?mi, ko sem mu vlekel še zadnji kos obleke z riti. Gate so bil precej ozke in niso hotele same zdrkniti dol. Malo sem si ga privoš?il: pustil sem gate, ga prijel za gležnja in si obe njegovi nogi naložil na levo rame. Okamenel je.
»Ne bojte se, Žan. Ne bo bolelo. Samo gate vam sla?im.« Ko sem mu jih olupil do kolen, sem mu nogice po?asi spustil, po?epnil in mu gate spravil še ?ez gležnje. ?e bi si ga smel privoš?iti, bi ga nemudoma napi?il, ?eprav sem vedel, da bi mi že med prodiranjem vanj prišlo. Vstal sem in šele zdaj videl njegovo premoženje. To je bil pravi bio fant, ki je negoval kult naravne poraš?enosti. Dimenzije mesa niso bile presunljive.
»Brigitka, poglejte, bo dovolj dobro za vas?« Ta se je zdramila iz zamaknjenosti, in se presedla tako, da se je obrnila proti meni. Med palec in kazalec sem vzel Žanov trdi ud in ga demonstrativno podržal in potresel, ko sem ga kazal dekletu. Fantovo telo je spet okamenelo. »Ja, profesor, bo. Dajte gor kondom.« »Žan, imate kondom?«
Fant, ki je prej gladil spolovilo z neskon?nim ponavljanje kretnje gor in dol, je zdaj spolovilo polizal v pravotkoni smeri. »Stari ste dvajset let in nimate kondoma? Niste resni.« Stopil sem k svojemu predalu in vzel pripomo?ek iz stranskega žepa aktovke. Rad, presneto rad sem mu krepelce oblekel v kondom. »Na noge, Žan?i!« je zaukazala Brigitka.
Jaz sem sedel v pisarniški stol, ona se je dvignila na noge, on se je dvignil izpod nje in vstal, ona je sedla na rob miza in po?akala, da ji je privzdignil noge. Zdrknil je vanjo, ona se ga je oprijela z nogami okoli ledij, on se je oprl na iztegnjene roke in porival, porival, porival. Jaz si ga nisem drkal, ker sem bil na samem robu orgazma. Samo gledal sem in prizor beležil v ve?en spomin. Ona je zadirala nohte v mišice njegovih rok in sunkovito opletala z glavo levo in desno. Krikala je, on je sopel. Ko so jo že v drugo preplavljali kr?i, je orgazem uni?il tudi njegov porivalni ritem. Trikrat zapored je samo sunil, ni? ni mogel izvle?i. Nato se je za nekaj hipov sesedel nanjo, se vzravnal in nekako osramo?eno upiral o?i v tla. Snel si je kondom in me neumno pogledal, kam naj ga da. To sem pri?akoval. Iztegnil sem k njemu dlan z razprtim papirnatim robcem. Polni kondom je odložil meni v roko.
»Žan?i, Žan?i, pa sem te dobila,« je za?ivkala Brigitka in mu namenila ponosni in podcenjujo?i pogled zmagovalke. Sklonila se je, pobrala s tal strgano Žanovo mikico in mi jo podala kot trofejo. Vzela je cunjice, ki sem ji jih nastavil na rob mize. Z obla?enjem ni imela veliko dela. Stopila je k ogledalu ob vratih in se urejala.
Žan si je mol?e obla?il hla?e. Jaz sem mu iz omare podal belo srajco, ki jo imam v rezervi za primer, ?e se polijem s kavo. Vzel jo je, saj ni imel izbire. Prikimal je in ga vzel iz mape, ki je ležala na mizi. Ni? ni imel zadržka, ko mi ga je izro?al. Držal sem besedo. Vpisal sem mu zadostno – šest. »Izvolite!« Po?akal sem dve sekundi, da je do konca zapel gumbe na srajci. Pristajala mu je. Vzel je indeks in pogledal vpis. »Hvala.« Nato je pomol?al in vprašal: »Kaj pa seminar in vaje?« »Ljubi moj, zmenila sva se za izpit. Samo za izpit. Seminar in vaje boste morali še narediti. ?ez štirinajst dni boste prišli dokazat, da obvladate vaje. Samostojno boste morali narediti vsako, ki jo bom od vas zahteval. Vsako, razumete? Katerokoli! In tudi seminar boste morali narediti in zagovarjati pred menoj.«
Brigitka se je v ogledalu muzala, Žan je stal poparjen in spet povsem rde? v obraz, kar je bilo ob beli srajci še bolj o?itno. »Kaj me gledate? Menda ne mislite, da boste v življenju prišli do rezultatov brez truda?« Mislil sem si pa: »Presneti mali ni?é. Ti kar bodi poceni, toda to mi boš moral pla?ati. Pošteno pla?ati.« Saj vem, enkrat me bo nekdo zaradi takšnih vaj pokon?al. Tolažim se s tem, da mi dotlej vsaj ne bo dolg?as.
»Prav, profesor. Nasvidenje.« »Klju?e!« >Odklenil si je in odšel.
Trenutek za njim me je zapustila še Brigitka. Najavila se je, da pride pisat diplomsko naslednji teden. Gotovo bo prišla. Pospremil sem jo do vrat, kjer sva se za slovo poljub?kala. Zaklenil sem za njo. Obrnil sem se nazaj k mizi in se osredoto?il na beli rob?ek, odložen na rob mize. Oblili so me mravljinci, ko sem pomislil na njegovo vsebino. Hmmm, zdaj bom imel jaz svojih, samo svojih deset minut!
Biksen
.....Sedim v službi, v svoji pisarni,katera ima steklene stene,tako da ima ?udovid pogled na sodelavce, obiskovalce,mimohode?e,....Sodelvaci,obiskovalci,kateri se zavedajo,da jih lahko vidim(oni me seveda NE),se obra?ajo k moji pisarni in mi pozdravljajo z nasmehom, med njimi je kr neki dobrih mrh,ki so seveda vredne svojega ogleda, greha,...ampak kako jim nja povem, da me ne zanimajo kaj preve?,
Gledal me je dolgo, neposredno v o?i in ni odmaknil pogleda. Kakor, da bi vedel, da se po?utim malce nelagodno. V glavi mi je vrelo od razmišljanja, ali mogo?e ?loveka poznam. Je to moja stranka v službi? Gotovo bi se ga spomnil. Me je videl po televiziji, v ?asopisu? Mrzli?no sem iskal ustrezno rešitev, on pa je kar stal na drugi strani ceste in gledal proti meni, ko sem na prostrani terasi
Odrasla leta prinesejo s seboj telefonske številke. Takšne, ki jih zavrtiš in ti on ali ona drugi strani ne re?eta ne. Sošolci, nekdanji sodelavci in znanci plezajo na položaje. Koristno je poznati ljudi. Vendar socialne mreže ne delujejo same od sebe, vanje je treba vsaj malo vlagati. Recimo tako, da sprejmeš vabilo na piknik kolegov iz bivše službe. To je bil zdaj vir moje slabe volje. Že
Po študijskem programu sem moral opraviti prakso. Izbral sem podjetje na Štajerskem – ?e se da, izberem težjo pot, to se mi je vedno obrestovalo. Bil sem na tesnem z denarjem, štel sem tolarje in se zato vozil z avtobusom. V nedeljo popoldan tja, v petek popoldan nazaj. Sobo mi je priskrbela firma, v kateri sem delal. Podobno kot študij je bila tudi praksa vaja iz vztrajnosti in trpežnosti.
Z Andrejem sva se spoznala na enem izmed gay portalov, ko je on odgovoril na moj oglas. Že ob prebiranju njegovega sporo?ila sem zaslutil, da je Andrej resen. Sporo?ilu je priložil še svojo fotografijo, seksi fotografijo. Bil je to?no moj tip moškega. Starejši, imel je namre? to?no 50 let (jaz 35), ni bil presuh, niti debel. Visok, imel je malo bradice, druga?e po telesu bolj neporaš?en, tudi
S frendi smo bili na gay žurki. Vzdušje je bilo super, dobra muska, veliko hudih tipov. Ogromno smo plesali in tudi kaj spili. Prijelo me je lulat, zato sem šel na WC. Stopil sem do pisoarja, kjer je že stal en mlad ?efur?ek. Odpel sem kavbojke, dal ven mojega ti?ka in za?el scat. Pogledal sem k sosedu in videl kako iz obrezanega kurca te?e curek urina. O?itno je imel ?efur?ek poln mehur, ker je
Na postelji je ?epel na vseh štirih. Vzburjen do konca. Že ob misli, da je za njim stal Samo, moški z definirano postavo, mu je kurac štrlel po konci in se mu drgnil ob njegove radiator?ke. Samo ga je gledal in razmišljal, kako naj se loti tega mladca. Naslonil se je na rob postelje. Samo je za?util njegovo bližino in nagonsko trznil. Samo ga je rahlo pobožal, se sklonil k njegovim ritnicam in
En moj kolega zna šivat. ?eprav naj bi znal šivat že njegov o?e pa stari o?e, se je men kljub temu to vedno zdelo tako babje opravilo. Tako sem mu nosil šivat razne zadeve: strgane hla?e, najljubše srajce in seveda »lucky shorts«, kadar sem nosil te svoj sre?ne gate sem vedno lahko ra?unal na kako bejbo, da mi je olajšala napetost v hla?ah. Tako sem nekega dne prišel k njemu, kar tako. Kot
Nekoliko je pomajal z glavo in ni premaknil o?i z mene.»Kje si hodil pred dvajsetimi leti?«Jaz sem gledal njega, ki se ga ne morem do konca nagledati. Ki ga ne morem zares zapopasti. Ki mi ostaja uganka.»Pred dvajsetimi leti? Joj, pred dvajsetimi leti… Takrat sem gorel v ognju svoje vélike ljubezni, ljubezni mojega življenja. ?e bi se takrat spotaknil ?ez tebe, te ne bi niti opazil.«S
Sprehajam se po parku, narava se prebuja v vsem sijaju, sonce sije, toplo mi je. Med potjo se usedem na enem izmed nešteto števil klopi na parku. Med posedanjem sem si ogledoval po parku sem opazil, da na sprehajalni poti hodi zelo postaven mladeni?, v sebi sem si želel, da bi on usedel na moji klopci, glej ga zlomka, usedel se je ravno na moji klopi. Obnašam se, da ga ne opazujem, s koti?kom
Imeli smo ministra, ki si je zamislil e-upravo. Malo mi je mar zanjo. Baje se e-uprava trudi, da bi bila prijazna do državljanov. Olajšala naj bi življenje, prihranila poti, omogo?ila, da ne izgubljamo ?asa. Na moje življenje nima vpliva, tudi ?e bi e-uprave nikoli ne bilo. Fu?ka se mi zanjo!Jaz sam sem si zamislil policaja. Spoznal sem ga na netu in si ga zdaunloudal. To je moj e-policaj.
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Pozvonil je. Vedno kadar je pozvonil na tak zvonec mu je bilo za trenutek neuogdno. Ni ga mu?ila slaba vest, morda bolj slab ob?utek pri?akovanja in neznanega za vrati. Zaslišal se je kratek bzzz in potegnil je modra vrata k sebi. Po dveh korakih je že bil pred okencem za katerim se je prešerno smejal ne preve? privla?en pobrit bondinec. Dober dan, ga je veselo pozdravil z glasom, ki je bil prej
V popoldanskem soncu si ležal na malem travnatem koš?ku blizu plaže. Obrnjen si bil v drugo stran, zato me nisi videl kako sem prišel in blizu tebe odložil brisa?o. Vendar si kmalu za?util moj pogled in se obrnil k meni. »Mo?no sonce danes, kaj ne?«, si me vprašal. Bil sem presene?en da si me ogovoril. Še preden sem mogel odgovoriti, si me že vprašal: »Ob?utljiv sem na sonce, vendar ne morem sam
Štirje elementi? Skozi o?i današnje znanosti dokaj absurden domislek. A je nekaj na njih. Zemlja, ki jo tla?im, mi s mol?e šepe?e, naj dobro premislim, kako bom do takrat živel, ko se me bo polastila. Ogenj, zrak in voda niso groze?i, nagovarjajo me druga?e. Gore?i ogenj in teko?a voda me privla?ita sama po sebi, zrak me prevzame v obliki vetra, ki se zaganja v poletne krošnje. Kadarkoli se v
To je bil en tistih brutalnih ekspresnih orgazmov, ki ?loveka skoraj pokon?ajo. Hkrati z živalsko ejakulacijo sem mi je ulilo iz nosa. Slika sem je meglila, ker se mi je v o?eh je nabrala teko?ina. Ne, to niso bile solze, ki bi jih porodilo neko ?ustvo, šlo je za ekscesno izlo?anje teko?in skozi vse žleze in pore, kar se mi v?asih zgodi pri takem viharnem doživetju. V prsih mi je razbijalo srce
Nikoli prej nisem drkal preko telefona. Ampak nekje sem prebral, da je lahko tole tudi zanimivo in sem sklenil, da bom poskusil. In ker je na teletekstu komercialnih televizij baje najve? obiska, sem tudi sam dal oglas. Glasil se je:
Že od jutra sem brezskrbno sledil markacijam po zasavskih hribih in puš?al mislim, da so prihajale in odhajale iz moje zavesti. Dolgi sobotni in nedeljski izleti so bili moja rehabilitacija. Po tednu zahtevnega osemurnega ali deseturnega dela sem bil povožen. Ubijal me je ob?utek, da s tem, ko sem za?el hoditi v službo, postajam tuja last. Kaj ostane od življenja, ?e je vsa svoboda omejena na tri
Kadar mesto trpi za ob?utkom majhnosti, kadar resni?no trpi, iz dveh fakultet in pol naredi univerzo. Ko potem ob edini cesti v kraj z veliki ?rkami piše »univerzitetno mesto«, se to da prebrati na samo en na?in: »Dobrodošli v provinci!«. Lepo je na deželi. Zdaj se redno vozim v tak kraj, v katerem so pred letom dni ustanovili novo Univerzo. O nivoju te ustanove cenite po meni, ki tam pou?ujem.
Njegove ustnice so ob prvih dotikih neodzivne. Hitro se je omeh?al in za?el vra?ati poljube. Držal sem ga za nadlakti, on mene za rebra. Roke so mirovale, delovale so samo ustnice, jezik in o?i. In dogajalo se je dovolj, ve? kot dovolj. ?ar prvega sre?anja! Vsak dotik ustnic je bil nabit s strastjo kot z elektriko – toliko, da ni prasketalo okoli naju. Vsak poteg z jezikom – lepljiv od slasti.
Ko sem dopolnil osemnajst let, je moj ti? presegel 22 cm v erekciji. Vsako no? sem si ga metal na roko, da je postajal vse trši in daljši. Vlekel sem ga, stiskal, ožemal in ko mi je za?elo prihajati, sem se odkril in si predstavljal, da bo moja sperma treš?ila v strop. Kako super je bilo! Spominjam se, kako sem si želel, da bi se lahko polizal po glavici. Predstavljal sem si, kako ga fafam, kako
»Lu?i?«»Svetijo …«»Kamera?«»Te?e …«»In akcija …«To so zadnje besede pred za?etkom moje prve vloge. Igranje v eroti?nem filmu. Po?util sem se ujetega v sceni, v katero svetijo lu?i in režije v ozadju prakti?no ne vidiš. Vsaka tvoja poteza je v središ?u pozornosti. Za?etnik se hitro izgubi v prizoriš?u dogajanja, ?eprav je to le velika postelja z žametnimi bež prevlekami in s perjem
Tiste dni smo hodili v vojsko mladi, takoj po srednji šoli. Jasno, naša jajca so bila polna ves ?as in marsikdo, ki ima sicer rad punce, je rad videl, da mu ga je kdo potegnil ali pa je nategnil kako mlado ozko rit. Sam izkušenj s fanti do vojske nisem imel. No, enkrat sva s sosedom drkala skupaj, ampak gledala sva staro švedsko hetero porno revijo. In tako sem nekega lepega pomladnega dne
Moje honorarno predavateljstvo ima tudi sen?ne strani. Ena takšnih je, da moram v prazno ?akati študente na govorilnih urah. Med letom ne pride nih?e, res nih?e. Zdaj, ko jih je pol padlo na prvem izpitnem roku, kapljajo z vprašanji, ki bi jih bili morali postavljati pri vajah. Sodobni študentje pa?, ki najprej pridejo na turisti?ni ogled izpitnih pol in šele potem odprejo zvezek z zapiski
Imam moža! Zabavno. Moj Ken mi je na za?etku najinega druženja povedal, da se ho?e poro?iti. Pred dvema tednoma je to izpeljal. Jasno, da se ni poro?il z menoj. Poro?il se je z dekletom iz svojega kraja. Ken je v resnici Kenan. Iz Bosne je. V njegovem kraju ne pride v poštev, da bi imel moški karkoli z moškim. Mestece je majhno, tega tam ni, tako pravi. ?e bi se spozabil, bi nehal obstajati. Ne
»To bomo še videli,« sem si rekel s mislih. Pred njim sem se delal, da sem pripombo preslišal. Pletel sem se z njegovim jezikom. Imel je resni?no dolg, ?utno gibek, nadarjen jezik. To se tako redko sre?a… Ne, da bi njegovo zamisel apriori zavra?al, a ta samozaverovanost se mi je zdela malo za malo. Malo mi je bila tudi vše?. Ampak ?util sem nenavadno željo, da bi se jaz zavrtal v njega, med
Predstojnik me je poklical v pisarno in mi povedal, da je nalogo zaupal meni. To pomeni, da mi jo je naložil. Ker se zanese, da take re?i naredim solidno in do roka. Ni? nisem bil vesel. In koliko vožnje! Tega absolutno ne maram. Poskusil sem se izgovoriti, da bi tako delo bolje opravil kak geodet. In je šef rekel, da sploh ni problem in da dobim geodeta, ki mi bo pomagal. Smola, izogibalnega
Tedni so minili, kar je bil zadnji? v moji postelji. Ko se pono?i zbudim, v razgreti blazini še vedno ?utim njegov vonj. Kadar sem poten in grem z nosom med prste na desnici, ga imam še vedno tam, njegov vonj. Zalezel se mi je v kožo. In on pod kožo. Še vedno je tam.Zdaj lepim kose. Ne, nisem šel jaz v ?repinje, nisem tako krhek. Ko me je postavil na hladno, me je zajelo malodušje. Ne dovolim
Bila je zima. decembrski ?as, mi vedno vzbudi posebne spomine na otroštvo. Novoletna smre?ica, izbrano okrašena. V kuhinji mama pripravlja boži?no ve?erjo, samo da smo vsi skupaj in se imamo lepo. Ljubil sem praznike. Takrat. Ko mi je bilo res noro dolg?as na Planini, kjer živim, sem se odlo?il da grem na splet in tam poiš?em svojo sorodno dušo. In glej ga zlomka… že po nekaj klikih, se z nekom
»Ti – poro?en?«»Ja,»je odgovoril z najbolj normalnim glasom na svetu. In po hipu dodal:»Je s tem kaj narobe?«»Narobe? Ne, ne. Ni? narobe. Samo…«»Samo?«»Samo… Nekam mlad se mi zdiš.«»Sedemindvajset.«»Mlajši si videti.«»Ne poznaš nikogar, ki bi se poro?il pri petindvajsetih?«»Ne vem. Pojma nimam. Nekateri pari s sploh ne poro?ijo.«»V?asih se poro?iš – zaradi drugih.«»
Bil je lep son?ni dan nekaj dni pred zaklju?kom šol.
Lansko leto sem bil na Zlatnih stijenah pri Puli. Poiskal sem nekoliko samotno mesto na skalah, kjer sem se nag son?il. Pod mano je bil maj?ken zaliv s smaragdno vodo. Ko mi je bilo prevro?e, sem šel dol in plaval. S seboj sem imel veliko poletnega branja. V hladilni torbi sem imel pija?o, rad sem kadil. Približal se je lep mladeni? in me prosil za ogenj (vatru molim...). Nisem kar tako dosegel
Vše? so mi in ambiciozni moški cilj, vše? so mi hotenja in na?rti, najbolj mi je vše?, da jih uresni?ujejo, si spreminjajo svet tako, da jim služi. Da je Matej moški, ki lega z moškimi, vem po spletu okoliš?in. Ne pre?itaš ga po kretnji, govoru, drži, karakterju. V sebi ima konvencionalno moški naboj. V njem je energija vse ?as v pripravljenosti, tako kot v nabiti pištoli.V vsakdanji
Hodil sem na odbojko. Eno leto. Ne bom olepševal, bil sem slab, zato sem se že ob semestru odlo?il, da bom vztrajal samo do po?itnic. Da sem bil slab igralec, je imelo svojo dobro stran: med tekmami v glavnem sedel na klopi. In gledal druge, lahko zelo natan?no in doživeto. Tudi med treningi nisem imel o?i zaprtih, da ne bo pomote. Moja prozornost je bila namenjena predvsem enemu, ime mu je bilo
Janki? je prijazen. Pozoren. Predan. Redno telefonira. Pošilja sporo?ilca. Slikice s poti. Z navdušenjem me vsakokrat objame, ko zapreva za seboj vrata stanovanja. Z zanosom se ljubi z menoj. Rad ga objamem, ko prideva skupaj. Verjetno je marsikomu vše?. Ima dobro službo in urejeno živi. Je neprisiljeno ljubezniv. Je za pogledati. Redno se mu?i v fitnesu, kar se mu vidi. Ni mi ?isto jasno, ali
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
Kmalu je nastopila zima z ledom in snegom. Stadion je opustel. Kaj je bilo z Jožkom, nisem vedel. Da bi šel zvonit in vprašat, mi ni prišlo na kraj pameti. Imam nekaj dostojanstva in ?asti in ni mi bilo do tega, da bi se šel izkazovat zanimanje gnoju, ki mi ni hotel niti odzdraviti. Ne glede na to se mi je globoko vsadil. Kot sem že rekel, si od njega nisem ni? obetal, a fant je nagovoril mojo
Prvi hip nisem razumel, za kaj gre. Ko me je potegnil za roko, me je spodneslo, da sem komaj ulovil ravnotežje. Že sva bila pri grmovju , zaš?itil sem si o?i z notranjim delom komolca proste roke, on me je vlekel in jaz sem na slepo stopal za njim. Upal sem, da se ne bom ob kaj spotaknil. Ko je Jožko obstal, sem odprl o?i. Znašel sem se na skriti strani transformatorja, kjer je proti cesti
Listi so odšušteli, veje so se umirile in za transformatorjem sem ostal sam. Težko nebo je pritiskalo, zapihal je tisti veter, ki napoveduje, da se bo v kratkem vlilo. Jaz sem bil iz sebe, pretresen zaradi ?udne mešanice vtisov. Nisem si mislil, da bom v resnici kdaj segel Jožku v hla?e – v domišljiji sem mu jih ni?kolikokrat vlekel proti kolenu, a to je nekaj ?isto drugega. Še manj sem
Vsi ti prvi?i… Prvi? za prvi?em. »V razpuš?eni, trudni vrsti…« Skratka: na koncu je priznal, da je bilo ?isto v redu.»Stvar kondoma,« sem mu rekel.In si mislil: »Še zdale? ne samo kondoma.«Še sem ?epel pred njim. Gledal sem, kako si je snemal gumo. ?udno si jo je snemal. Ni je odsvaljkal. Za rob je vtaknil palca, široko raztegnil in še na tri?etrt trdega vlekel ven, kot bi ga jemal iz
Moja punca je že od za?etka vedela za moje biseksualne fantazije. Nikoli jih sicer nisem uresni?il z moškim, vendar je Niko to izjemno zabavalo. Rada je nadela strap-on in zahtevala od mene, da ga vzamem v usta in me nato divje poseksala z njim. Tovrstne igrice so jo vedno pripeljale do norega vrhunca, da ne govorim o mojem! No, v?eraj me je Nika klicala v službo in mi naro?ila, naj po službi
»Ostal sem doma, da bi lahko v miru naredil eno re?, ker je v službi ves ?as kraval,« sem mu razložil. Ne vem, ali je on potreboval razlago, mislim, da sem jaz ?uti dolžnost pojasnjevati. Ker to je res: ko sem pred petnajstimi leti prišel v službo, je bil ljubi mir. Zdaj vsakih deset minut ?ivkne elektronska pošta, na katero je treba takoj odgovoriti, sicer je urgenca po telefonu. Vsi neumestni
Pomislil sem na Alija. Lokalni vodi? je. Fant v moškem telesu. Kon?al je neko srednjo šolo in sanjari, da bo šel študirat jezike in da bo odprl svojo turisti?no agencijo. Ne bo je. Nima ne vez ne denarja, da bi šel študirat v oddaljeno prestolnico. In premehak je za biznis. Da ne bo pomote: v telo je trden, ?vrstih vitkih udov, širok v ramena, stoji pokon?no, ima nek nepremakljivi ponos v sebi.
Pozno popoldne sem v bližini planinske ko?e na soncu zaspal in se zbudil proti ve?eru. Še slabe tri ure sem rabil za sestop, zato sem pohitel (pa saj - poleti je dan dolg). Opazil sem, da so drugi planinci že pospravili in šli, da sem torej zadnji. Imam dovolj kondicije, zato sem se naglo spuš?al. Po uri hoje se je stemnilo, zapihal je veter in nekaj kapelj dežja je odnekod prineslo. Kakih sto
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Kon?no sva se dobila. Noben ni imel ?asa, ti s punco živiš v študentu, jaz pa imam družino. Ampak danes dopoldne pa je šlo. Kot je dogovorjeno, te poberem na avtobusni postaji. Res si mi vše?: lep trebuš?ek, simpati?en fant. Poznaš pot in se zapeljeva proti zapuš?enemu parkiriš?u. Ustavim in ?akam na ukaze. Sedeže potegneva naprej in se preseliva na zadnje sedeže. Ti sedeš, ja se pa uležem
vro? poletni dan, ura se je bližala 21 uri zve?er, v ozra?ju je bilo vse nabito s polno pozitivne energije, ko smo sedeli na moji pojstelji, se zabavali ter pili pivo, bil je prav božanski ob?utek na desni strani so sedeli štirje in na moji levi trije fantje, vsi nabiti s svojo eroti?no energijo in po?asi mi je roka zdrsela do budija po laseh in nato po vratu, mikico sem mu kar strgal s telesa in
To je bilo nujno. Nisem ve? zdržal. Fantov žebelj sem moral videti. Brez odlašanja sem mu potegnil spodnjice do kolen. Izsko?il je – beti?. Ni? posebnega po dolžini, toda tako mil, s tako nežno, tanko, bledo kožico… In divje ?rnimi, zavitimi dla?icami, ki so obraš?ale koren onéja ter polje nad njim. Jajca – tudi v tako nežni, beli vre?ici in s kratkimi dla?icami na sebi. Ko sem ga osvobajal
Vstanem iz stola...se sprehodim, kot da bi me nekaj motilo si popravim ovratnik majcke, vendar tesnoba ne izgine...ponovno se usedem. Sedim...razmisljam oz. poskusam razmisljati in v trenutku, ko ujamem misel, mimo prileti nova, zopet novejsa in tako v nedogled. Vse skupaj je zmesnjava...se premaknem na stolu vse me moti..ponovno vstanem in z neznanimi gibi poskusam priti do konca sobe, da bi
Katja, saj ti ne more uspeti! ?eprav: mogo?e je vse. Vse. Ker ?e ti uspe, te bom… Davor bi me moral poklicati pred tremi urami. Ni me poklical. Obljubil je, ja. Ena pono?i je. Ne spi se mi še ?isto ni?. Ne zaradi popitih kav. Jasno, midva ne moreva biti ve?no skupaj. Vseeno: zdaj bi bilo prehitro. Naj še malo traja. In kaj se mala praska, kjer je nima kaj srbeti!Moj odnos z Davorjem je zgodba
Bilo je proti koncu poletja med sprehodom po osamljenem gozdi?ku, po odlo?itvi da zaideva malo v naravo zve?er, ko se hlad za?ne spuš?ati nad dolino. Oba rahlo potrebna saj je v poletnih dneh težko drkati ali seksati v vro?ini.Na pol poti, ko je vro?inski val že pojenjal, so se za?eli oglašat najini potrebni lul?ki, kateri so do sedaj že napol otrdeli. Zaželela sva si malo postati in uživati v
Po tem ko sva si s sosedom obdelala ti?e, sva se nekaj dni posvetila svojim puncam. Ti dnevi so bli samo ljub?kanje in ni? drugega. Po enem tednu sva se spet dobila, ko je on bil sam doma. Ko sem prišel k njemu me je do?akal samo v gatah. Takoj sem vedel kaj ima v mislih. Približal sem mu se in pokleknil toda ustavil me je in rekel, da tokrat ima nekaj drugega v mislih. Pogledal sem ga in videl
Prvi?… Kateri prvi?? Prvi?ev je mnogo. Se sploh kdaj nehajo? Kdo ve, verjetno je to odvisno do radovednosti. Baje se tudi umre enkrat prvi?. Ampak tisti prvi? prvi?? Tudi ta pri meni ni bil samo eden.Eden sem mi je dogodil na avtobusu. Bil sem gimnazijec, hudo zelen gimnazijec. Moje seksualne izkušnje so bile omejena na lastnega ti?a in vsakodnevne operacije z njim. V šolo sem se vozil z
Danes sem pa? doma in o?itno vendarle ne dovolj bolan, da ne bi zmogel malo fantaziranja, zato vam podarjam prvo gej zgodbico na tem bloggu. Upam, da vam bo vše? in da si zaželite naglas kdaj še kakšne. No? ima svojo mo?. Na študentskih izletih sploh. In prav tam sem se znašel z njim v isti postelji. Najini postelji. Zatipal sem ga poleg sebe, v tej isti postelji. Bil je urejen, poznalo se mu je,
Takrat sem delal na ministrstvu. Za umret dolgo?asno, družbeno nekoristno, a glede na koli?ino vloženega dela dobro pla?ano. V?asih si je treba v življenju odpo?iti in nabrat mo?i za kaj bolj smiselnega. Tista služba je bila naporna zaradi intrig. Toliko spletk, babje hudobije in nesmiselnih spopadov za vsako malenkost, ki postanejo razumljivi šele, ko spoznaš zakulisje, nisem doživel ne prej ne
Zelo je bil crkljiv. Pravim bil, ker ga ni ve? na spregled. Dovolj dolgo ni prišel, da vem, da ga ne bo ve?. Potepel se je drugam. Gotovo se zdaj stiska h komu drugemu, drema in prede v njegovem objemu. Morda pomiva posodo, brklja po kuhinji in ga osre?uje s predano bližino. Ali pa se prav ob tej uri z njim pari, burno in glasno, kot to delajo ma?ki. Mi je kaj zameril? Naveli?ati se me skoraj ni
Navežeš stik, se meniš in zmeniš, prideš na prvi zmenek in ga ni. Deset minut. Dvajset minut. Pokli?eš. Telefon izklju?en. Klel sem kot Madžar. Takšni virtualni kljukci si zaslužijo kazen, vzgojno, ostro, da bi jo pomnil! Ja, iz islamske republike bi bilo treba uvoziti vod izurjene nravstvene policije, pa naj prevarante izsledi in jih nažge po podplatih… Še bolj sem bil jezen nase. Sam sem si bil
O živjo, kaj pa ti tuki« »Ah, kr tako sem se mal oglasil, že dolg ?asa nisem bil pr teb na obisku« »Lepo, lepo, kr naprej« Šment, njega pa res nisem pri?akoval. Pa ne, da me je spet prišel dražit. Kot da bi vedel, da me njegova prisotnost vznemirja in da bom spet potreboval tedne, da ga bom iztisnil iz svojega spomina. Dons zve?er si ga bom spet vrgel na roke. Tokrat ne bom potreboval
Nisem se mogel usesti in ?akati. Še stati nisem mogel pri miru. V nekaj minutah sem si po nepokošeni travi uhodil potko. Med prsti sem drobil vrši?ke, ki sem jih lomil z grmovja na robu travnika. Postopal se gor in dol ter metal koš?ke razlomljenih vejic med ivanjš?ice, zlatice in tiste rozaste rožice, petelin?ke ali kar so. Še šest minut do enajste. O jutranji rosi in svežini ni bilo ve? sledu.
Prizgem luc in stopim v kopalnico. Popravim brisaco, ki visi nekam cudno na obesalu in stopim pred ogledalo. Kje imam kremo, ze spet moram namazati ustnice, si recem. Ta labelo ni za nikamor, kar naprej suhe ustnice, bolj ko mazes bolj se ustne susijo. Se dobro da sm si kupil to kremico. Si namzem ustnice, jo spravim v zep in ponovno preverim, ce je obraz dobro obrit. Kot dojenckova ritka, recem
Za sabo sem imel naporen dan. Bil sem zmatran in brez energije. Za mano je bil res kur?ev naporen dan. Za povrh sega so še me kolegi klicali naj pridem z njimi žurat. Ker so že res zatežili in obljubili noro zabavo sem se odlo?il, da grem vsaj za malo pogledat. In sem šel. Po nekaj kozarcih pija?e sem spoznal, da je to ?isto navadno druženje. Sploh ni bilo zabavnega vzdušja, brez kakršne
Johanca« je pet minut od moje službe. Je najbližji lokal, kjer se lahko spodobno usedeš in slišiš sogovornika. Inštitutski smo v gostilni stalni gostje. Tudi jaz grem v?asih tja med malico. In pri Johanci sem ga spoznal. Nepri?akovano. Tja je prišel na novo v službo.Prvi? sem ga videl, ko se je pojavil na vratih sobe. Vstopil, obstal. Slok, vzravnan. Zbran. Šel je s pogledom po mizah,
Stopal sem po poti pri?akovanj. Bo kaj? Ne bo ni?? Potipal sem se po hla?nih žepih. Moja sveta trojica, denarnica, klju?i in kondomi, je na svojem mestu. Kondomi za vsak primer. Da mi na bi bilo žal, ?e bi se kaj prikazalo.Kazalo ni na ni?. ?isto ni?. Kar ni ni? boljše oziroma je slabše: upokojenci. Nasmihajo se mi. Migajo. Ne razumem. Da bi šel z njimi iz so?utja? Iz usmiljenja? Mi
Odpeljal se je v svojem avtomobil?ku. Gledal sem skozi oko, kako je izginil za ovinkom. Presneti drek. Kdor besede špara, onéga strada. Na koncu je rekel, kar je rekel. Saj pravzaprav ni rekel, da seks ne pride v poštev. Kaj nisem bil bolj iznajdljiv! Kakšno priložnost sem pustil oditi skozi vrata! Pojma nimate, kako je luštkan.Ja zavarovalniški agent. Dela za zavarovalnico s tujim imenom, h
Kaj naj to pomeni? Zakaj se ne oglasi? Obrnil sem se stran od vhodnih vrat in pogledal po uli?ici proti glavnemu trgu. Dan se je bližal koncu, po vrtovih gostinskih lokalov so se prižgale prve lu?ke. Lep, prijeten, miren poleten ve?er se je naredil po razbeljenem dnevu. To je tistih nekaj tednov, ko celo zrak v mojem zadrhti in ko se zdi vse mogo?e; ko se ve?ernega razpoloženja na ulicah dotakne
Si bo premislil? Me bo postavil pred vrata? Je sploh kaj premišljeval ali me je samo gledal? Me je morda presojal in preudarjal, kakšna je moja posteljnouporabna vrednost? ?as je stal nepremi?no in on z njim. Ker se ni ni? zgodilo, sem za?util, da me ne bo nagnal. Niti na finejši na?in odsloviti. Premaknil se je. Po?asi. S pogledom uprtim v moje o?i. Zona mi je šla po hrbtu. Stisnilo me je.
© 1995-2024 FREYA Communications, Inc.
ALL RIGHTS RESERVED.