Jaz sam sem si zamislil policaja. Spoznal sem ga na netu in si ga zdaunloudal. To je moj e-policaj. Lažem. Ni moj, jaz sem njegov. Je prijazen z menoj? Ne posebno. Poživžga se na moj ?as in poti. Najbolj fer bo, ?e povem po resnici: jebe se mu zame. Njegov interes je bil dobra jeba.
POZOR: TO JE ZGODBA S SEKSUALNO VSEBINO IN JE ZATO PRIMERNA LE ZA POLNOLETNE BRALCE IN BRALKE. (IK)
Zgodba ima svoje ozadje. Najprej osnovno vprašanje: Je radovednost ?ednost? Nisem prepri?an. Vem pa, da je pri meni vzgib, ki me pripravi do tega, da sem poskusil kaj novega. Tudi kaj novega v seksu. Recimo kaj novega v analnem seksu. Nikoli nisem imet težav s tem, da ne bi svojega ti?a zarinil v moški ritko, ki si je tega želela in si je moje pozornosti zaslužila. ?isto spodoben dražljaj, ki pa se vendar na zgolj telesnem nivoju težko primerja z ugodjem, ki ga nudi žensko spolovilo. Penetracijo drugega moškega sem vedno razumel na nekem drugem, simbolnem nivoju, kot akt (bolestne in bole?e) demonstracije moške seksualne mo?i. Pri heteroseksualnem stiku si nujo penetracije razlagam z imperativom razmnoževanja, ko fiziologija telesa par mimo volje razuma in ob oblini nasladni nagradi vodi v združevanje spolnih celic. Kaj pa moški med seboj?
Nikoli mi ni bila razumljiva zapovedanost, da spolni odnos med dvema moškima ni pravi, ?e ne vsebuje analne komponente. Pa saj ljudje sto stvari v življenju po?nejo, ker »se« to od njih pri?akuje, ne pa, ker bi sami to ob?utili kot potrebno ali nujno. Svojih fali?nih invazij v druge moške nisem nikoli razumel druga?e kot enega od možnih elementov igre, nikakor pa ne njenega skrajnega dometa. Ne na nivoju užitka, ne na nivoju zadoš?enja.
Naj se vrnem k penetraciji moškega anusa kot k simbolnemu dejanju, pri katerem (kakšen oksimoron!) en moški drugemu dokazuje, da je moški. Ker »se« pa? moškost razume s krepkostjo erekcije. In ker »se« stvar tako razume, so dejstva kruta: ud, ki ni pošteno grajen in pošteno trd, si poti skozi anus ne bo utrl. Amen.
K sebi: ?e sem iskren, je sam akt prodiranja, tega nasilnega zavzemanja gnezda, kjer ti?u po biologisti?ni nuji ni mesta, tega prediranja open telesne zasebnosti, te invazije v tujo drobovino – vir najve?jega zadovoljstva. V?asih me spreleti še bolj absurdna misel, da zadovoljstvo pri analni penetracija izhaja iz rušenja tabuja, ker dva delata tisto, ?esar »se« ne dela. Ugodje pri samem natepavanju, ki sledi, je nato odvisno od okoliš?in, ki niso telesne, saj je domet samega dražljaja omejen. Govorim seveda o sebi, kot o lastniku ti?a, in o svojih izkušnjah.
Druga plat medalje, ponujanje svoje notranjosti tujku, mi ni bila nikoli zares razumljiva. Ampak to ni bil moj problem. Dokler se nisem na lastne o?i prepri?al, kako velik vir ugodja je bil to nekaterim moškim, s katerimi sem si prekrižal poti. Takrat se je v meni zakljuvalo. Ali mi ostaja nekaj skrito? Se ne?emu neznanemu odrekam iz ne?imrnosti? Kaj je to v resnici? Ali v uklanjanju moškemu principu drugega moškega res lahko ti?i užitek? In sem si rekel: »Izberi pravega in poskusi.« Ker življenje razumem kot izziv, v katerem se no?em sprijazniti zadovoljiti s prvo slu?ajno povpre?nostjo, sem si rekel, da moram imeti pri tem projektu ambicije. ?e bom že podlegel drugemu, ?e se bom že simbolno ponižal v luknjo za drugega moškega, mora to biti pravi moški. Alfa samec. Zanimala sta me je zgolj fizi?ni in simbolni dražljaj. ?utenje, podmazano z obiljem testosterona. Nobenih ?ustev, ki zameglijo sliko. Samo uklanjanje avtoriteti moškega principa. Jasne relacije. Ho?em moškega, ki ne premišljuje, ki ne koleba. Ho?em moškega, ki me bo uporabil, ki bo zagospodaril nad mojim fizi?nim telesom. No?em nekoga, ki z natepavanjem drugih moških kompenzira bogvekakšne frustracije. No?en nekoga, ki se oblast igra, ho?em moškega, ki oblast živi. Obvlada naj me nekdo, ki je oblast sama. Ho?em nekoga, ki ima namesto kurca pendrek. Ho?em policaja. Ne, ni bil hec. ?e se že uklonim, se ho?em tako, da ne bom nikoli pozabil in nikoli obžaloval.
V?asih se ustrašim lastnih projektov. Ker nisem ne posebno mlad in ne posebno lep in ker iz na?elnih razlogov za seks ne bi nikoli pla?al niti vinarja, je bila verjetnost uspešne realizacije takšnega projekta omejena. A kdor nima ciljev, jih ne bo nikoli dosegel, še v sanjah ne. In sem si tudi rekel: »?e se zaneseš na božjo previdnost in ?e bo ta razsodila, da je to zate pomembno, se ti bo to tudi zgodilo.« Nisem se vrgel v histeri?no iskanje. Samo z odprtimi o?mi sem za?el hoditi po svetu.
In sem lepega dne v neki klepetalnici našel policaja. Zapletel sem ga v igro vlog, pri kateri se mi je pokazalo, da je mož iz pravega testa. Na koncu klepeta sem bil moker od razburjenja. Od potu in od sperme, s katere erupcijo se je zaklju?ila najina elektronska komunikacija.
Preteklo je nekaj vode, ko sem virtualnega policaja spet zasledil med klepetalci. Nisem se spustil v pogovor, pa? pa sem natan?no preiskal odprte oglase na portalu. Našel sem uniformiranca, ki je skal pasivnega partnerja za seks. A ne kakršnegakoli, imel je svoje predstave. Mladi mož se je opisal kot visokega, vitkega in obdarjenega. In ker je bil mlad in uniformiran, se ni izjasnil za geja, pa? pa za biseksualca. Biseksualec. Bi seksal. Mi je prav, jaz bi tudi. S ?im naj ga za?aram, da ga dobim? Še je bil v klepetalnici. Kon?alo se je burno in hitreje kot prvi?. Naslednjo minutko po virtualnem orgazmu je opisani oglas izginil. Ja, težko, da gre za drugo osebo.
V klepetu sem bil dostojen sogovornik. Brez zadržkov mi je posredoval dolžino svojega pendreka. Devetnajst centimetrov. Misli, domišljija in skrbi so zaplesale v divjem plesu. Popolnoma jasno mi je bilo, da mi takšnih eksperimentov ni treba, vendar sem pri dilemi, ali sploh poskušam uresni?iti utopijo in sežem po zvezdah mojih ambicij, moral najprej skozi trnje svojih fizi?nih omejitev. Ali sem sploh zmožen sprejeti vase takega ti?a?
Ker so zvezde svetle, sem se lotil umazanih eksperimentov. O sebi sem vedel to, da mi v stanju seksualne razdraženosti godi zunanja masaža ritne luknjice. Segati s prstom v blato? Nak. Spomin na tiste prilike, ko sem iz tujega anusa izvlekel po blatu smrede?ega ti?a, je bil odbijajo?. Torej sem se moral najprej nau?iti o?istiti svojo danko. Nato je prišla na vrsto zelenjava. Koren?ki in srednje majhne bu?ke. In na koncu banane, oble?ene v kondom, da se ne bi zastrupil s sadjem, ki je šlo skozi bog ve koliko in kakšnih rok. Spoznal sem tehniko, kako pod posebnimi okoliš?inami lahko izgine v meni devetnajst centimetrov. Ugodja ni prinašalo, a je bilo fizi?no izvedljivo. To me sploh ni motilo, saj nisem fantaziral o seksu s centimetri, temve? z nespornim moškim. Tolikšno spolovilo je bilo pa? eden od vidikov njegove avtoritete. Ko sem enkrat eksperiment uspešno opravil, ga nisem ve? ponavljal.
Obsedlo me je. Ko sem po nekaj tednih na portalu spet zasledil policaja, sem stopil v akcijo. Zahteval je sliko. Jebenti! Vedel sem, da bom moral ?ez svoja na?ela, da pravega policaja ne bom odpravil z izgovarjanjem. Poslal sem nekaj približnega. Zahteval je nekaj konkretnejšega. Poslal sem. In potem mi je on poslal samega sebe. Ko sem odprl sliko, sem kot paraliziran obsedel. Avtoportret pred stenskim posterjem z dvema ameriškima lovcema na modrem nebu. Alfa samec. Hudi?evo mlad in hudi?evo možat. Ko sem ga vprašal, ali bi me hotel, je odgovoril: »Mogo?e.«
In je zginil z linije. Prasec! Me ima za norca? Je morda cviknil? ?e bi se razvedelo, da ska?e po drugih moških, mu to v službi gotovo ne bi koristilo. A nisem vrgel puške v koruzo. Vedel sem že, da se prihaja na mrežo po popoldanski izmeni. ?ez dva tedna sem ga spet zalezel in ogovoril. Dogovorila sva se tam in tam ob enih pono?i. Tuj del mesta, pustota in nikjer nikogar. Ne bo uri, ne petnajst minut ?ez uro. Sam sebi sem se zdel neskon?no neumen. Nasedel sem! Nobenega avtomobila razen enega taksija brez potnika. Ko sem se dokon?no sprijaznil s porazom, sem v daljavi zagledal postavo. Mladeniško, v jakni s kapuco ?ez glavo. Ne to ni bil videti policaj, to je bil mulo, ki se na pol zadet vra?al z žurke. Vseeno sem po?akal, da je šel mimo avta. Ni se ustavil. Ošinil me je s pogledom in šel z enakomernim korakom naprej ter izginil v naslednji ulici. Priznal sem poraz. Odpeljal sem se domov in mu sporo?il, da dobro fuka. Ni mi odgovoril.
Sestopil sem nazaj na trdna tla in se sprijaznil s tem, da pa? ni vse zame. Nekaj grenkobe je ostalo v ustih. Pa kaj, visoke cilje je treba pla?evati. Vseeno nisem izbrisal policajevega kontakta iz poštnega programa. Opazoval sem zeleno lu?ko, kadar se je prižgala, in premišljeval o sebi. Nisem se hotel poniževati in ga ogovoriti. Fantaziral sem pa vseeno o njem. V?asih sem si še oprl slikico z njegovim obrazom, se zatopi v njegov hladni pogled, ki je sijal skozi priprte o?i, in se topil v nasladi masturbiranja.
Minili so meseci. Pol leta. Enkrat je spet zagorela lu?ka pri njegovem imenu. Bum! Odpre se okence. »Si za seks?« ?util sem, da se tokrat ne šali. Je preizkušal mojo stanovitnosti. Daj, preprosto nima ni? boljšega, pa me je vpoklical. Opolno?i v Grosuplju. Pri Mercatorju pod bloki. Naj bom to?en, ker me ne bo ?akal.
Uhhhh! Kako je prišlo to iznenada.
Srce mi je razbijalo. »Stari, nor si!« je razsodni del mene govoril tistemu polu, kjer so se objemale pohota, radovednost in zaupanje v usodo. Pohota ravno prebujena, sveža in podjetna, radovednost koprne?a in z žare?imi o?mi, zaupanje neomajno in slepo. Lepa trojica usmerja moje korake… Stopil sem v kuhinjo in si nalil kozarec pomaran?nega soka iz hladilnika. Sédel sem k mizi. Gledal sem v kozarec med rokama in s prsti brisal roso, ki se je nabirala na steklu. Vzel sem si minuto, da bi se umiril in premislil, kako naj se pripravim na izziv. Ko bi lahko pristopil k stvari tako hladno, kot je bila hladna pija?a, ki sem jo pil!
Loti sem se dela. Najprej k ra?unalniku, da sem si natisnil na?rt, kako bom prišel do naslova, kamor me je naro?il. Telekom, dal sem te sicer na ?evelj, toda za na?rte te imam še vedno rad! Nato v kopalnico, da sem se uredil. Bil sem natan?en. Iz ogledala me je gledal nekdo, ki ni bil ?isto pri sebi. Iz o?i sem ju je brala omejena prištevnost ali vsaj zamaknjenost. Ni bil tako slab, vznemirjenost ?loveka polepša.
Nato k omari z obleko. Najprej sem izbral spodnjice. Bokserice klasi?nega kroja, bele z zaj?ki. Zaj?ki v parih. Zaj?ki, ki se parijo. Malo za hec, ?e bo imel tip smisel za humor. Nato obleko. Temno sivo. Mura izpred nekaj let. Še vedno mi dobro stoji in med vsemi, ki jih imam v omari, je najbolj resna. To je bil del najinega dogovora: policaj v uniformi, jaz v poslovni obleki.
Medtem, ko sem obleko odložil na posteljo, sem poiskal srajco. Tisto belo, ko ima najtrši ovratnik in zahteva manšetne gumbe – za posebne prilike se pri meni vedno kaj najde. Pred ogledalom sem si trikrat vezal kravatni vozel, ker sem želel brezhibnega. Naredil sem trdnega, nepopustljivega. Med ovratnik in rokav bi težko porinil ve? kot en prst. V hla?e sem napeljal pas iz gladkega glanc usnja in si jih oblekel. Iz omare sem vzel ?rne ?evlje, ki gredo zraven, in po njih dvakrat simboli?no potegnil s krta?o. Bleš?ali so se in z zadovoljstvom sem si jih obul. Še suknji?. Dvakrat s prsti skozi lase. Ja, bil sem pravi, dostojen za vsak uradni sprejem. Še zadnji opravek: k no?ni omarici po kondome. Naro?il mi je, naj jih prinesem s seboj. Za lubrikant ni rekel ni?, seveda, to ni njegova skrb. Še kratek ?rni plaš? -bila je hladna aprilska no?-, klju?i, denarnica, gremo.
V avtomobilu me je za?elo malo stiskati. V kaj se spuš?am! Ga spet ne bo? Mogo?e. ?eprav… ?e me je tako dolgo pustil pri miru, zakaj bi me hotel potegniti ravno danes? Bom že še videl. Tudi, ?e bo: ali bom po njegovem okusu? Ko me vidi, me lahko me odslovi. To bo bole?e. In sploh: v kakšen kraj se peljem? V Grosuplje… V novi ljubljanski forštat. V bloke med pašniki. In to sploh ni tako blizu! Pritisnil sem na plin. Zazdelo se mi je, da se vozim že celo ve?nost. Zaskrbelo me je, da ne pridem ob uri tja. Živ dan nisem imel razloga, da bi šel v Grosuplje. In zdaj me ravno tam ?aka policaj in si o kakšnem porni?u podrkava svoje veliko orodje. Niti njegovega imena ne poznam. Pojma nimam, kdo je. Lahko me sadisti?no pospravi in deponira v kakšno kraško brezno. ?e je policaj, bo to naredil tako, da ga nikoli ne odkrijejo… Hvalabogu sem moral zaviti z avtoceste in se posvetiti iskanju poti. S tem sem preusmeril tok misli. Ko sem se peljal mimo kapelice, sem se vseeno pokrižal in priporo?il devici Mariji. Za vsak slu?aj.
Našel sem ulico. Našel naslov. Parkirno mesto. V Mercatorjevi trgovini je svetila bleda lu?. Vse je bilo mirno. Odprl sem okno. Zunaj je vladala gluha no?na tišina. Asfalt je bil ?rn od no?ne vlage. Zelo na tesno sem prišel, moram bi si bil vzeti ve? ?asa za pot. Še tri minute… Kaj naj? Bil sem zelo vznemirjen. ?util sem srce. Skozi hla?e sem se prijel za ti?a in mu skušal vdihniti življenje. Ni?. Skozi telo se mi je sprehodila trzavica. Zašklepetal sem z zobmi. Neobvladljivo. Lebdé v ?udnem duševnem stanju je vsaj ?as neopazno mineval. Gledal sem na uro in spremljal trzanje sekundnega kazalca. To?no ob 24.00 sem izstopil iz avta. Še enkrat me je streslo, potem me je polila vro?ina. Strah se je umaknil pri?akovanju. Sprehodil sem se do steklenih vrat trgovine, polepljene z nekimi akcijskimi plakati. Niti poskušal jih nisem brati. Strašno sem bil na trnih. Bo ali ne bo? Globoko sem vdihnil. In v temi zaslišal pridušene korake. Mravljinci. Izza vogala je iz teme stopil on. Deset metrov od mene. Stopal je kot panter, zbrano in gladko. Za pol glave višji od mene. Vitek, plosek. Res star kakšnih 25 let, še malo fantovski. Brado je imel spuš?eno in nekoliko potisnjeno naprej in vstran, usta priprta. Kratki lasje, urejeno strniš?e nad ustnicami in po licih. Ni? ni pomignil z glavo. Ustavil se je in si me ogledal, ne da bi se pri tem njegov izraz na obrazu koli?kaj spremenil.
»Bom pravi?« sem ga vprašal Ni? ni rekel. Še hip me je gledal in na hitro in kratko prikimal. Še en negiben in tih trenutek… »Boš.« je dodal. Opravil sem sprejemni izpit! Dobil licenco, da me bo pojebal policaj! Zmanjkovalo mi je zraka. Seveda mi ni prišlo na kraj pameti, da bi si popustil kravato. Hotel sem malo zrahljati vsaj zateglo vzdušje. »Zakaj me tako gledaš? Nisi verjel, da bom prišel?« »Saj veš, kako je.«
Presneti pes! On, ki me je že zajebal, se pritožuje ?ez nezanesljivost zmenkarjev. Jasno, da mu nisem z ni?emer pokazal, kaj si mislim.
Mignil je z glavo v stran in mi s tem dal vedeti, naj mu sledim. V temo za blokom, po poti, tlakovani s pralnimi ploš?ami, ?ez zelenico do drugega bloka. Vlažen vonj po pomladi, ki je obmirovala zaradi hladnega vremena. Gluha no?, jaz kot uro?en stopam za fantétom, ki je menda policaj… Gledal sem ga v hrbet, ki se je od bokov do ramen zgledno razširil. Stegnjene roke je imel zakopane v žepe, ramena je imel zato postavljena nekoliko višje, glavo v potegnjeno mednje. Napovedal je, da me ne bo ?akal v uniformi, ker jo ima dovolj v službi. Zdaj je bil v neki nesmiselni, raztegnjeni trenerki, a tudi v njej ni bil kdorkoli. Koraki slokega fanta so prav toliko kazali prepri?anost vase kot prihuljenost zveri. Jaz pa kot s sestanka z ministrom… In to med bloki v Grosuplju, ljubi moji, Grosuplju… Dva ma?ka sta se ostudno zadrla in zapodila pod grmovje. Jaz sem trznil, on ni.
Podržal mi je odklenjena vrata v blok. Sledil sem mu po stopnicah. Medtem, ko je vtikal klju? v klju?avnico, sem prebral priimek, napisan na belo samolepilno nalepko in prilepljen pod kukalno luknjico: Muževi?. Muževno/so?no, muž/mož, mlad/i?/asto. Nomen est nomen! Spreletelo me je.
V svetli predsobi se je obrnil, zdaj sem ga lahko natan?no videl v obraz. Kako je bil seksi! Od obetov me je obšla šibkost. »Se moram res dat v uniformo?« me je vprašal. »Absolutno.« Tu nisem mislil popuš?ati.
Odprl mi je vrata v sobo in jih za menoj zaprl. Znašel sem se sam v majhnem dnevnem prostoru, ki se je držal kuhinje. V kuhinji mizica in dva stola, na steni nasproti balkona – plakat z obema vojaškim letaloma! Po meni je gomazelo. Ja, to je njegov brlog.
Stopil sem se po dnevni sobici, ki jo je osvetljevala samo šibka samostoje?a lu?ka. Okna so bila zagrnjena. Kav? je bil raztegnjen v posteljo in postelja je bila postlana z vzor?asto posteljnino. Natan?neje sem pogledal potisk. Sveta pomagalka – prometni znaki in cestice! Je moj policaj samoironi?en ali infantilen? Pa v takem telesu je doma to moško otro?é! Posteljnina je bila skoraj sveža.
Na omari nekaj spominkov. Videl sem, da je okvir?ek s sliko, položen z licem navzdol. Seveda sem pogledal. Pacek, sestro je zatajil! Dejansko se je s slike smejala ve? kot ?edna medicinska sestra v ?udoviti sinje beli uniformi, ki jo je moj policaj držal ?ez pas. Na sliki je bil še kašni dve leti mlajši, vendar skrajno samozadovoljen, samozavesten, v na rob zlikani uniformi. Pacek.
V tišini, ki bi jo lahko rezal, sem položil sliko nazaj. Obrnil sem se proti vratom in ?akal. Prihajalo je nad mene. Vedel sem, da se tam zadaj za vrati, v drugi sobici, fant pretvarja v policaja, da se nekaj razumljivega leví v obliko, ki je razum ne zapopade ve?. ?util sem nabrekanje nevidne energije. Kot pri snežni kepi, ki bo med kotaljenjem po mokrem snegu samo še rasla, dokler se sama ne upeha neke dale? na ravnici pod bregom. Kot pri nasipu, ki ga je visoka voda že razmo?ila in bo zdaj zdaj udrla skozenj. Kot pri plazu, ki je že za?el lesti in ga noben tehni?ni ukrep ve? na zaustavi. Sekunde sem doživljal kot ure. Deformacija ?asa in ?utenje neizogibnost cunamija moške energije, ki je bil že na poti, sta me spravljali ob pamet. Lica so mi žarela.
Vrata so se premaknila. V polmrak je stopil on. Vse sivkasto modro, vse na ?rto, zategnjeno, bleš?e?e, vse po strogih pravilih službe. ?e je bil na ulici videti na pol kot mulc, je bil zdaj z drugega planeta. Sesedal sem se vase, ko sem videl njegov pogled, ki mu je uniforma vdihnila nepopisno mo?. To je bil pogled nekoga, ki nikoli ni pomislil na to, da bi kar koli ne bilo po njegovo. Temne policajeve o?i so sijale obvladovanje. In jaz sem za?util, da je to tisto. Nereflektirana, pranaravna mo?, ki ji bom služil. Kaj mehka kolena! Presunljiv je bil ob?utek paraliziranosti, popolne odsotnosti jaza, ki bi želel karkoli lastnega. Tam sem bil – zanj. Vse, kar se je bilo v meni zavedalo samega sebe, je govorilo zgolj, da bo služilo. Skozi mene je šlo, da bi tisti hip naredil bi vse, kar bi on hotel od mene. S svojo energijo je me prestrelil, povozil, premaknil na lastne frekvence. Ob misli, da mu ne bi mogel odre?i, ?e bi od mene zahteval fuk brez kondoma, se mi je vrtelo v glavi. Vendar sem zaupal vanj. Iz globokega prepri?anja sem mu zaupal. On je oblast. Red. Država. On je nekaj ve?jega od mene. On je takoj potrdil, ko sem mu v klepetalnici postavil edini pogoj – varni seks. Zatorej sem tam stal brez strahu. Brez trohice dvoma sem mu zaupal. Ko je pokazal s prstom predse in siknil: »Sem!«, sem se mu izro?il. Stopil sem proti njemu. Kar naenkrat sem letel proti steni.
»Roke na steno!« In sem se v zadnjem trenutku ulovil na dlani, da nisem z licem priletel v zid. S ?evlji mi je zbil noge narazen. Prislonil se je obme in tiho rekel: »Tako to delamo policaji!« Z roko mi je šel do zadaj v razkorak in me zgrabil za pol riti tako, da je bi s kazalcem takoj pri ritni luknji. Držal je in pognetel. Nato me je od zadaj skozi obleko celega prešlatal. Oblastno. Odlo?no. Brezobzirno. Po stegnih, riti, hrbtu, trebuhu. Po pazduhah, ramenih. Ti? mi od šoka sploh še ni stopil. Neskon?no vro?e mi je bilo, tudi zato, ker se bil popolnoma zapet. Stal sem kot v transu in se topil v ne?em nepoznanem. Nepopisno nasladen je bil ob?utek, da mi ni treba ni?. Da je moja naloga samo, da sem. Da sem na voljo. Zanj, ki ve. Ki bo storil, kar mora stroriti. Neznane dežele, novi horizonti… Ko sem zavonjal, da je vzburjen, mi je kon?no za?el utripati kurac. Kar odleglo mi je, ko sem za?util rasti lastno meso, saj je to pomenilo, da kljub vsemu ohranjam vez z mojim obi?ajnim svetom. V tistem me ja zasukal in grobo pahnil na kolena.
Ko sem pristal na kolenih, mu je iz razporka jakne že gledal eregirani ud. Ker je stala lu?ka za policajem, sem ga v senci polmraka najprej videl v obrisu. Bil je groze?a. Vsekakor kurac, da se re?e. Dvignil sem glavo in poiskal njegove o?i. Pri?akal me je pogled, ki je bil, hladen, zverski, nepopustljiv. »Ti lahko popušim, policaj?« »Ne lahko. Moraš!«
POZOR: TO JE ZGODBA S SEKSUALNO VSEBINO IN JE ZATO PRIMERNA LE ZA POLNOLETNE BRALCE IN BRALKE.
Z roko sem prijel kurca. Bil je vro?, resni?no trd in ves žilast. Nekako kitast, neenakomerno debel, toda raven. Kožica mi ni šla sama z glavi?a, tako da se je videl samo del glavice, ves svetle? so od izlo?enega želeja. O?itno je bila seansa tudi za njega vro?a in on izjemno razdražen, druga?e si takšne koli?ine prozornega avansa nisem znal razložiti. Prijel sem za konec kravate in mu glavi?, ki se je bleš?al iz kožice, do suhega zbrisal. Še zadnji? sem pogledal to enormno meso in se ves zmeden nad predstavo, da bo ta re? iskala pot v moj zadnjik, vrgel na delo. Poskušal sem použiti kar najve? tega, kar je di?ilo policaja, in moral priznati, da pri navajanju dolžine ni niti malo pretiraval. Kak manj samozavesten merilec bi gotovo od?ital centimeter ali dva ve?. Z usti sem se zaganjal sem se na ta krepelasti ti? in kar koli sem poskusil, ga je za celo širino dlani ostalo zunaj. Že odkar sem stopil v to stanovanje, sem bil v premaknjenem stanju, pravzaprav v transu. Vsa realnost se je zgostila okoli trenutka, ki se je dogajal. Sesal sem ga z ihto, s polno predanostjo, z velikim pri?akovanjem in hkratnim ob?utenjem groze nad nepoznanim in pravzaprav nenormalnim. Kdo normalen bi za svojo defloracijo izbral takega kurca? Kaj bi: povpre?nosti nisem nikoli preziral, a hkrati ni bila nikoli domet mojih želja.
Po še enem mu?nem poskusu, da bi z ustnicami dosegel hla?ni razporek med krajcema policijske jakne, sem ti?a za trenutek izpustil iz ust in si ga med dvema globokima vdihoma še enkrat ogledal. Ne, to ni bil posebno lep ti?, toda bil je nepopustljivo trd, karakteren v svoji kitavosti, spodaj debelješi kot pri vrhu. Ni? ukrivljen, bil je raven kot bodalo. To je torej ?rni trn, na katerem bom prejahal reko radovednosti in spoznanja! In spet sem se zagnal nanj, kr?evito kot teli?ek na sesek. Ugodje je bilo velikansko. ?e bi policaj tisti trenutek izvlekel pištolo in mi spustil kroglo skozi glavo, ne bi imel ni? proti. Tak prestop v ve?nost bi bil sladek. Še bolj nasladno od hipnega užitka je bilo pri?akovanje negotovega.
Še enkrat sem se odtrgal od ti?a in se namenil policaju odpeti hla?e. Roke mi je grobo potisnil stran. »Policaji se sla?imo takrat, ko sami ho?emo.«
Sledila sta dva trenutka napetega ni?a. V zraku se je pojavilo nekaj ostrega, kot so bili ostro zlikani robovi policajevih hla?. Pa je za?el odpenjati jakno in segel z rokama k pasu ter ga za?el odpenjati. Z naglo kretnjo je potegnil pas iz zank. Hla?e so mu v hipu padle do gležnjev. Bil je brez gat. V celoti razgaljeni kurac mi je plaval pred o?mi kot ?udežni artefakt v magnetnem polju. Orjaški. Jajca so visela pod njegovim korenom. Noge dolge, atletske, gosto porasle s svetlo dlako. Tako ali tako padam na kosmate noge, ampak že sam pogled na to gosto poraš?enost bi mi zadostoval za en dan masturbiranja. Iz zamaknjenosti me je predramil pok. Policaj je bil preganjeni pas sunkovito potegnil narazen in že je hrulil name: »Kva zjaš? Fafaj!«
Pustil je pas pasti na tla, prijel me je za glavo in si me nataknil na kurca. Podu?il me je o ritmu. O?itno sem mu dobro stregel, tako mi je pravilo njegovo sopenje. S prsti sem se mu usidral v gola stegna, ki so se zasvetlikala v znoju. V služenju njegovemu užitku je bila posebna draž. Erekcija v mojih hla?ah je bil vredna njegove, a zdaj ni bilo ?asa in niti primerno ni bilo, da bi se posve?al njej. Jebal me je v usta, vsak njegov nabod sem pri?akal s protinaskokom. Nanadoma se je v mojem videnem polju pokazala njegova roka z rjavo stekleni?ko. »Rabiš?« »N-n,« sem odmajal z glavo, ne da bi kakorkoli zmotil nasladni praritem.
Slišal sem, kako je dvakrat globoko vdihnil. Jebemti policaja, ki snifa popers! Jebemti skorpumpirano državo, v kateri mu kaj takega pade na pamet! Kaj bi, živimo v svetu, ki je, kakor je. Vsak ima svoje slabosti. Pravzaprav lepo od njega, da mi je ponudil. Nikoli ne mešam seksa s kemijo. Takrat sem bil pa itak že sam od sebe ves zadet.
Ko sem sprejemal njegovo kito v usta, sem opustil vsako upanje, da bi jo spravil kaj globlje v grlo. Bila je jeklena, neukrivljiva. Po kakih dveh minutah sem izpustil kurca in pobasal v usta jajca. Ni imel prav velikih, ho?em re?i, bila so normalno velika, a v normalnosti nesorazmerna s kito. Jajc ni imel obritih. O?itno to po njegovem dojemanju stvari ne bi bilo možato. Natur pur. ?eprav: kosmatino nad kurcem je imel kratko potrimano.
Jajca sem ritmi?no sesal vase. Eno. Drugo. Obe hkrati. Godilo mu je. Godel je. Še vedno je imel na sebi jakno, tako da za trenutek nisem mogel pozabit, koga servisiram. Imeti med zobmi policijska jajca… Ja, bila sva povezana v užitku. Kakor sem jaz zaupal njemu, je tudi on zaupal njemu. Najdragocenejšega premoženje, najbolj moškega simbola, se pa? ne dene v usta vsakemu. Ko mi je to hodilo po glavi, mi je brutalno segel s prsti med ?eljusti in jih razklenil. »Dost! Sle? se!«
Stoje sem si razvezal ?evlje in si jih sezul. Odpel sem si pas. Stal sem med njim in med posteljo. Gledal me je strupeno. Pravzaprav sem bil zanj bolj stvar kot ?lovek. Ko so mi hla?e zdrsnile do kolen, me je porinil vznak. Pristal sem na postelji, ko me je že zgrabil za hla?nice in me stresel iz hla?. »Dej gate dol!« Zanj bi jih v tistem trenutku strgal v drobne koš?ke. »Dej kondom.« »Kar želite, vse dobite,« sem si mislil in iz žepa suknji?a potegnil kondom. Pomolil se mu ga in kar takoj mi ga je izpulil izmed palca in kazalca.
Sedel sem na postelji in uro?eno gledal policaja, kako je trgal staniol in iz njega luš?il kondom. Izkoristil sem trenutek in ga vprašal: »Lahko sle?em suknji??« »Sleci,« je malomarno zinil, ko si je s palcema in kazalcema obeh rok rolkal gumo na svojo re?. Položil sem suknji? ob rob postelje, se naslonil na roke in zrl v nekoliko razkora?enega policaja, ki se je z desnico potegoval za predolgega kurca, kakor da ga ho?e udoma?iti v gumijastem tujku.
POZOR: TO JE ZGODBA S SEKSUALNO VSEBINO IN JE ZATO PRIMERNA LE ZA POLNOLETNE BRALCE IN BRALKE.
Pogledal me je in iztegnil levico. Podal sem mu lubirkant, ki sem ga vzel iz žepa hkrati s kondomom. Z desnico je obmiroval in se po celi dolžini svojega uda spustil debel curek polzila. Kakor da bi iz tube iztiskal gor?ico na safalado… Nato je po njegovem udu spet zaplavala desnica. S kretnjo, s kakršno se psu vrže kost, mi je vrnil dozo. Priletela je k meni. Tedaj me je, vro?i?nega, preletel hladen srh: »Mirko, še malo in vrag bo zares odnesel šalo. ?ez hip ta bo policaj natikal na velekrurca kot praši?ka na raženj. So?i se z resnico, pripravi se na vse.«
Spustil sem se na hrbet in si s polzilom mazal ustje izvodila, ki je imelo postati vstopna to?ka za samca, ki se je že spuš?ala s koleni na posteljo. Spuš?al se je izpod neba, kot se spuš?a mrak na zemljo… Na kolenih se je prestopal med moje noge. Šel je name kot neurje nad polje… Pod prsti kakor da nisem ve? ?util svoje zadnji?ne odprtine. Po?util sem se tuje. Kakor da to nisem jaz. Njegova navzo?nost je bila vseobvladujo?a. Ne samo, da se nisem ve? po?util kot jaz, po?util sem se kot ni?. In, ?udo, to me sploh ni motilo, kakor da je to prav.
S palcem in sredincem, spolzkima od razmazovanja lubrikanta, je zaokrožil okoli moje zadnji?ne odprtine, prislonil sredinec na sredo anusa in me pogledal v o?i. ?util sem, ima prsta izprožena kot otroci, kadar se igrajo, da imajo v roki pištolo. Z nepremi?nim pogledom sva se povezala v celoto, kjer sta bili vlogi jasno razdeljeni. Pritisnil je in zdrsnil vame. Nato je s prsta zasukal levo-desno, ju potegnil ven in dodal tretjega. Še vedno me je gledal nepremi?no, ko je z vrtajo?imi gibi premagoval upor mojega telesa. ?e nisem pri dveh prstih ?util skoraj ni?, sem zdaj ?util nasilnost poseganja vame, ki pa sem ga lahko obvladal, ne da bi trznil z s potezo na obrazu. ?e ne bi s policajeve strani ?util popolne odlo?enosti, da me uporabi, bi morda še kaj pomišljeval.
Ko se je prerinil s trojko do konca, se mi je erekcija sesula in nikjer ni bilo ve? sledu o telesnem užitku. Svoje doživljanje sem prestavil na druge frekvence. Že res, da sem se po?util kot ni?, toda tudi dojel sem se kot ni?lo. Moja vsebina je postala moja luknja, nekaj tanke, sklenjene substance okoli praznine, skozi katero se bo preto?ila tuja energija. Vendar ni prave matematike brez ni?le. Vse velike in ?arobno velike številke se sestojijo iz ni?el. Sto. Tiso?. Milijon. Milijarda. Ena številka ena, en neizpodbitni kurac, ter ni?le, ki povezane z njim služijo presežku. Enica je edina med ciframi, ki z grafi?no podobo ponazarja falus in ni? drugega, ni?la edina, ki je zgolj luknja in ni? drugega. Dvomestnost oziroma matemati?na dvojina se za?ne, ko se povežeta. Nekaj misti?nega je bilo v tem spoznanju, da sem zanj ni?la, a vendar ni?la, brez katere ni celote. »Obrni se.«
Sem se, kaj bi drugega. Ležal sem na trebuhu, z vsemi udi in telesom sem ?util posteljo pod seboj. Ležal sem prilepljen obnjo in negiben kot talec na zemlji. Talec samega sebe. On se je z dlanmi se je oprl pod moje pazduhe. Za?util sem energijo njegovega telesa, ki se je spuš?alo navzdol. Za?util sem njegovega ti?a nad mojima ritnicama. Nekajkrat je šel ?ezme tako, da sem ?util zgolj kosmatino njegovih jajc, kako so drsala po ritnem razporku in ledjih, ki so gledala izpod srajce. Napolnili so me mravljici. To je bila napoved smeri njegovega agiranja. Poti, ki jo bo opravljal nekaj prstov globlje. Drugovrsten dražljaj, ki klub nejasnosti natan?no napovedoval, kaj se bo dogajalo.
Potem je šel z svojimi nogami med moje. Napravil sem mu prostor. Ko sem za?util dlako njegovih beder na notranji strani mojih stegen, me je spet zalila telesna strast. Privzdignil sem zadnjico. Za?util sem kurca na anusu. Nato sem pritisk. Strast se je pomešala z neznosno bole?ino. ?util sem ga za tri prste v sebi, ko nisem vez zdržal in sem zagrgal: »Po?akaj! Naj se še namažem.« Obstal je, še nekaj dolgih sekund negibno vztrajal na mestu, in se nato umaknil. Olajšanje je bilo velikansko. Zasukal sem se na hrbet, zatipal ob sebi dozo z lubrikantom, si izdatno namazal prste in šel vase. On je bil v svojem ognju, nepremakljiv v svoji odlo?enosti. Iz o?i sem mu bral, da me bo nataknil, pa ?e naredi novo luknjo v moje telo. Moji trije prsti so šli, torej je prostora tudi za policaja. Mora biti! Mora iti. Taka je bila tudi moja odlo?itev. Potegnil sem noge k sebi in on se me je vnovi? lotil. ?util sem, kako njegov ti? drsi vame. Do treh ?etrtin dolžine je šlo, potem je bilo za sko?iti iz kože. Kremžil sem se in glavo premetaval z levo in desno. Iztegnil sem roke in mu skušal s konicami prstov dopovedati, kje se neha vzdržno in kje se za?ne ob?utek odiranja pri živem telesu. »Dej roke stran, pizda!«
Bi sem mu lahko upiral? ?ez sebe vendar nisem mogel iti. »Sori, policaj, tega ne bom zdržal.« »Boš. Boš. Kar se ho?e, to se more. Sprosti mišice. Nisi prvi. Šlo bo. Garantiram.« Z glavo sem se vznak vkopal v posteljnino. Zamižal. Za?util sem ostri vonj popersa ob nosnici. »Potegni. Lažje ti bo.«
Ne, policaj, ne boš me prepariral. Za to lobotomijo sem se odlo?il z razumom in pri polni
.....Sedim v službi, v svoji pisarni,katera ima steklene stene,tako da ima ?udovid pogled na sodelavce, obiskovalce,mimohode?e,....Sodelvaci,obiskovalci,kateri se zavedajo,da jih lahko vidim(oni me seveda NE),se obra?ajo k moji pisarni in mi pozdravljajo z nasmehom, med njimi je kr neki dobrih mrh,ki so seveda vredne svojega ogleda, greha,...ampak kako jim nja povem, da me ne zanimajo kaj preve?,
Gledal me je dolgo, neposredno v o?i in ni odmaknil pogleda. Kakor, da bi vedel, da se po?utim malce nelagodno. V glavi mi je vrelo od razmišljanja, ali mogo?e ?loveka poznam. Je to moja stranka v službi? Gotovo bi se ga spomnil. Me je videl po televiziji, v ?asopisu? Mrzli?no sem iskal ustrezno rešitev, on pa je kar stal na drugi strani ceste in gledal proti meni, ko sem na prostrani terasi
Odrasla leta prinesejo s seboj telefonske številke. Takšne, ki jih zavrtiš in ti on ali ona drugi strani ne re?eta ne. Sošolci, nekdanji sodelavci in znanci plezajo na položaje. Koristno je poznati ljudi. Vendar socialne mreže ne delujejo same od sebe, vanje je treba vsaj malo vlagati. Recimo tako, da sprejmeš vabilo na piknik kolegov iz bivše službe. To je bil zdaj vir moje slabe volje. Že
Po študijskem programu sem moral opraviti prakso. Izbral sem podjetje na Štajerskem – ?e se da, izberem težjo pot, to se mi je vedno obrestovalo. Bil sem na tesnem z denarjem, štel sem tolarje in se zato vozil z avtobusom. V nedeljo popoldan tja, v petek popoldan nazaj. Sobo mi je priskrbela firma, v kateri sem delal. Podobno kot študij je bila tudi praksa vaja iz vztrajnosti in trpežnosti.
Z Andrejem sva se spoznala na enem izmed gay portalov, ko je on odgovoril na moj oglas. Že ob prebiranju njegovega sporo?ila sem zaslutil, da je Andrej resen. Sporo?ilu je priložil še svojo fotografijo, seksi fotografijo. Bil je to?no moj tip moškega. Starejši, imel je namre? to?no 50 let (jaz 35), ni bil presuh, niti debel. Visok, imel je malo bradice, druga?e po telesu bolj neporaš?en, tudi
S frendi smo bili na gay žurki. Vzdušje je bilo super, dobra muska, veliko hudih tipov. Ogromno smo plesali in tudi kaj spili. Prijelo me je lulat, zato sem šel na WC. Stopil sem do pisoarja, kjer je že stal en mlad ?efur?ek. Odpel sem kavbojke, dal ven mojega ti?ka in za?el scat. Pogledal sem k sosedu in videl kako iz obrezanega kurca te?e curek urina. O?itno je imel ?efur?ek poln mehur, ker je
Na postelji je ?epel na vseh štirih. Vzburjen do konca. Že ob misli, da je za njim stal Samo, moški z definirano postavo, mu je kurac štrlel po konci in se mu drgnil ob njegove radiator?ke. Samo ga je gledal in razmišljal, kako naj se loti tega mladca. Naslonil se je na rob postelje. Samo je za?util njegovo bližino in nagonsko trznil. Samo ga je rahlo pobožal, se sklonil k njegovim ritnicam in
En moj kolega zna šivat. ?eprav naj bi znal šivat že njegov o?e pa stari o?e, se je men kljub temu to vedno zdelo tako babje opravilo. Tako sem mu nosil šivat razne zadeve: strgane hla?e, najljubše srajce in seveda »lucky shorts«, kadar sem nosil te svoj sre?ne gate sem vedno lahko ra?unal na kako bejbo, da mi je olajšala napetost v hla?ah. Tako sem nekega dne prišel k njemu, kar tako. Kot
Nekoliko je pomajal z glavo in ni premaknil o?i z mene.»Kje si hodil pred dvajsetimi leti?«Jaz sem gledal njega, ki se ga ne morem do konca nagledati. Ki ga ne morem zares zapopasti. Ki mi ostaja uganka.»Pred dvajsetimi leti? Joj, pred dvajsetimi leti… Takrat sem gorel v ognju svoje vélike ljubezni, ljubezni mojega življenja. ?e bi se takrat spotaknil ?ez tebe, te ne bi niti opazil.«S
Sprehajam se po parku, narava se prebuja v vsem sijaju, sonce sije, toplo mi je. Med potjo se usedem na enem izmed nešteto števil klopi na parku. Med posedanjem sem si ogledoval po parku sem opazil, da na sprehajalni poti hodi zelo postaven mladeni?, v sebi sem si želel, da bi on usedel na moji klopci, glej ga zlomka, usedel se je ravno na moji klopi. Obnašam se, da ga ne opazujem, s koti?kom
Imeli smo ministra, ki si je zamislil e-upravo. Malo mi je mar zanjo. Baje se e-uprava trudi, da bi bila prijazna do državljanov. Olajšala naj bi življenje, prihranila poti, omogo?ila, da ne izgubljamo ?asa. Na moje življenje nima vpliva, tudi ?e bi e-uprave nikoli ne bilo. Fu?ka se mi zanjo!Jaz sam sem si zamislil policaja. Spoznal sem ga na netu in si ga zdaunloudal. To je moj e-policaj.
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Pozvonil je. Vedno kadar je pozvonil na tak zvonec mu je bilo za trenutek neuogdno. Ni ga mu?ila slaba vest, morda bolj slab ob?utek pri?akovanja in neznanega za vrati. Zaslišal se je kratek bzzz in potegnil je modra vrata k sebi. Po dveh korakih je že bil pred okencem za katerim se je prešerno smejal ne preve? privla?en pobrit bondinec. Dober dan, ga je veselo pozdravil z glasom, ki je bil prej
V popoldanskem soncu si ležal na malem travnatem koš?ku blizu plaže. Obrnjen si bil v drugo stran, zato me nisi videl kako sem prišel in blizu tebe odložil brisa?o. Vendar si kmalu za?util moj pogled in se obrnil k meni. »Mo?no sonce danes, kaj ne?«, si me vprašal. Bil sem presene?en da si me ogovoril. Še preden sem mogel odgovoriti, si me že vprašal: »Ob?utljiv sem na sonce, vendar ne morem sam
Štirje elementi? Skozi o?i današnje znanosti dokaj absurden domislek. A je nekaj na njih. Zemlja, ki jo tla?im, mi s mol?e šepe?e, naj dobro premislim, kako bom do takrat živel, ko se me bo polastila. Ogenj, zrak in voda niso groze?i, nagovarjajo me druga?e. Gore?i ogenj in teko?a voda me privla?ita sama po sebi, zrak me prevzame v obliki vetra, ki se zaganja v poletne krošnje. Kadarkoli se v
To je bil en tistih brutalnih ekspresnih orgazmov, ki ?loveka skoraj pokon?ajo. Hkrati z živalsko ejakulacijo sem mi je ulilo iz nosa. Slika sem je meglila, ker se mi je v o?eh je nabrala teko?ina. Ne, to niso bile solze, ki bi jih porodilo neko ?ustvo, šlo je za ekscesno izlo?anje teko?in skozi vse žleze in pore, kar se mi v?asih zgodi pri takem viharnem doživetju. V prsih mi je razbijalo srce
Nikoli prej nisem drkal preko telefona. Ampak nekje sem prebral, da je lahko tole tudi zanimivo in sem sklenil, da bom poskusil. In ker je na teletekstu komercialnih televizij baje najve? obiska, sem tudi sam dal oglas. Glasil se je:
Že od jutra sem brezskrbno sledil markacijam po zasavskih hribih in puš?al mislim, da so prihajale in odhajale iz moje zavesti. Dolgi sobotni in nedeljski izleti so bili moja rehabilitacija. Po tednu zahtevnega osemurnega ali deseturnega dela sem bil povožen. Ubijal me je ob?utek, da s tem, ko sem za?el hoditi v službo, postajam tuja last. Kaj ostane od življenja, ?e je vsa svoboda omejena na tri
Kadar mesto trpi za ob?utkom majhnosti, kadar resni?no trpi, iz dveh fakultet in pol naredi univerzo. Ko potem ob edini cesti v kraj z veliki ?rkami piše »univerzitetno mesto«, se to da prebrati na samo en na?in: »Dobrodošli v provinci!«. Lepo je na deželi. Zdaj se redno vozim v tak kraj, v katerem so pred letom dni ustanovili novo Univerzo. O nivoju te ustanove cenite po meni, ki tam pou?ujem.
Njegove ustnice so ob prvih dotikih neodzivne. Hitro se je omeh?al in za?el vra?ati poljube. Držal sem ga za nadlakti, on mene za rebra. Roke so mirovale, delovale so samo ustnice, jezik in o?i. In dogajalo se je dovolj, ve? kot dovolj. ?ar prvega sre?anja! Vsak dotik ustnic je bil nabit s strastjo kot z elektriko – toliko, da ni prasketalo okoli naju. Vsak poteg z jezikom – lepljiv od slasti.
Ko sem dopolnil osemnajst let, je moj ti? presegel 22 cm v erekciji. Vsako no? sem si ga metal na roko, da je postajal vse trši in daljši. Vlekel sem ga, stiskal, ožemal in ko mi je za?elo prihajati, sem se odkril in si predstavljal, da bo moja sperma treš?ila v strop. Kako super je bilo! Spominjam se, kako sem si želel, da bi se lahko polizal po glavici. Predstavljal sem si, kako ga fafam, kako
»Lu?i?«»Svetijo …«»Kamera?«»Te?e …«»In akcija …«To so zadnje besede pred za?etkom moje prve vloge. Igranje v eroti?nem filmu. Po?util sem se ujetega v sceni, v katero svetijo lu?i in režije v ozadju prakti?no ne vidiš. Vsaka tvoja poteza je v središ?u pozornosti. Za?etnik se hitro izgubi v prizoriš?u dogajanja, ?eprav je to le velika postelja z žametnimi bež prevlekami in s perjem
Tiste dni smo hodili v vojsko mladi, takoj po srednji šoli. Jasno, naša jajca so bila polna ves ?as in marsikdo, ki ima sicer rad punce, je rad videl, da mu ga je kdo potegnil ali pa je nategnil kako mlado ozko rit. Sam izkušenj s fanti do vojske nisem imel. No, enkrat sva s sosedom drkala skupaj, ampak gledala sva staro švedsko hetero porno revijo. In tako sem nekega lepega pomladnega dne
Moje honorarno predavateljstvo ima tudi sen?ne strani. Ena takšnih je, da moram v prazno ?akati študente na govorilnih urah. Med letom ne pride nih?e, res nih?e. Zdaj, ko jih je pol padlo na prvem izpitnem roku, kapljajo z vprašanji, ki bi jih bili morali postavljati pri vajah. Sodobni študentje pa?, ki najprej pridejo na turisti?ni ogled izpitnih pol in šele potem odprejo zvezek z zapiski
Imam moža! Zabavno. Moj Ken mi je na za?etku najinega druženja povedal, da se ho?e poro?iti. Pred dvema tednoma je to izpeljal. Jasno, da se ni poro?il z menoj. Poro?il se je z dekletom iz svojega kraja. Ken je v resnici Kenan. Iz Bosne je. V njegovem kraju ne pride v poštev, da bi imel moški karkoli z moškim. Mestece je majhno, tega tam ni, tako pravi. ?e bi se spozabil, bi nehal obstajati. Ne
»To bomo še videli,« sem si rekel s mislih. Pred njim sem se delal, da sem pripombo preslišal. Pletel sem se z njegovim jezikom. Imel je resni?no dolg, ?utno gibek, nadarjen jezik. To se tako redko sre?a… Ne, da bi njegovo zamisel apriori zavra?al, a ta samozaverovanost se mi je zdela malo za malo. Malo mi je bila tudi vše?. Ampak ?util sem nenavadno željo, da bi se jaz zavrtal v njega, med
Predstojnik me je poklical v pisarno in mi povedal, da je nalogo zaupal meni. To pomeni, da mi jo je naložil. Ker se zanese, da take re?i naredim solidno in do roka. Ni? nisem bil vesel. In koliko vožnje! Tega absolutno ne maram. Poskusil sem se izgovoriti, da bi tako delo bolje opravil kak geodet. In je šef rekel, da sploh ni problem in da dobim geodeta, ki mi bo pomagal. Smola, izogibalnega
Tedni so minili, kar je bil zadnji? v moji postelji. Ko se pono?i zbudim, v razgreti blazini še vedno ?utim njegov vonj. Kadar sem poten in grem z nosom med prste na desnici, ga imam še vedno tam, njegov vonj. Zalezel se mi je v kožo. In on pod kožo. Še vedno je tam.Zdaj lepim kose. Ne, nisem šel jaz v ?repinje, nisem tako krhek. Ko me je postavil na hladno, me je zajelo malodušje. Ne dovolim
Bila je zima. decembrski ?as, mi vedno vzbudi posebne spomine na otroštvo. Novoletna smre?ica, izbrano okrašena. V kuhinji mama pripravlja boži?no ve?erjo, samo da smo vsi skupaj in se imamo lepo. Ljubil sem praznike. Takrat. Ko mi je bilo res noro dolg?as na Planini, kjer živim, sem se odlo?il da grem na splet in tam poiš?em svojo sorodno dušo. In glej ga zlomka… že po nekaj klikih, se z nekom
»Ti – poro?en?«»Ja,»je odgovoril z najbolj normalnim glasom na svetu. In po hipu dodal:»Je s tem kaj narobe?«»Narobe? Ne, ne. Ni? narobe. Samo…«»Samo?«»Samo… Nekam mlad se mi zdiš.«»Sedemindvajset.«»Mlajši si videti.«»Ne poznaš nikogar, ki bi se poro?il pri petindvajsetih?«»Ne vem. Pojma nimam. Nekateri pari s sploh ne poro?ijo.«»V?asih se poro?iš – zaradi drugih.«»
Bil je lep son?ni dan nekaj dni pred zaklju?kom šol.
Lansko leto sem bil na Zlatnih stijenah pri Puli. Poiskal sem nekoliko samotno mesto na skalah, kjer sem se nag son?il. Pod mano je bil maj?ken zaliv s smaragdno vodo. Ko mi je bilo prevro?e, sem šel dol in plaval. S seboj sem imel veliko poletnega branja. V hladilni torbi sem imel pija?o, rad sem kadil. Približal se je lep mladeni? in me prosil za ogenj (vatru molim...). Nisem kar tako dosegel
Vše? so mi in ambiciozni moški cilj, vše? so mi hotenja in na?rti, najbolj mi je vše?, da jih uresni?ujejo, si spreminjajo svet tako, da jim služi. Da je Matej moški, ki lega z moškimi, vem po spletu okoliš?in. Ne pre?itaš ga po kretnji, govoru, drži, karakterju. V sebi ima konvencionalno moški naboj. V njem je energija vse ?as v pripravljenosti, tako kot v nabiti pištoli.V vsakdanji
Hodil sem na odbojko. Eno leto. Ne bom olepševal, bil sem slab, zato sem se že ob semestru odlo?il, da bom vztrajal samo do po?itnic. Da sem bil slab igralec, je imelo svojo dobro stran: med tekmami v glavnem sedel na klopi. In gledal druge, lahko zelo natan?no in doživeto. Tudi med treningi nisem imel o?i zaprtih, da ne bo pomote. Moja prozornost je bila namenjena predvsem enemu, ime mu je bilo
Janki? je prijazen. Pozoren. Predan. Redno telefonira. Pošilja sporo?ilca. Slikice s poti. Z navdušenjem me vsakokrat objame, ko zapreva za seboj vrata stanovanja. Z zanosom se ljubi z menoj. Rad ga objamem, ko prideva skupaj. Verjetno je marsikomu vše?. Ima dobro službo in urejeno živi. Je neprisiljeno ljubezniv. Je za pogledati. Redno se mu?i v fitnesu, kar se mu vidi. Ni mi ?isto jasno, ali
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
Kmalu je nastopila zima z ledom in snegom. Stadion je opustel. Kaj je bilo z Jožkom, nisem vedel. Da bi šel zvonit in vprašat, mi ni prišlo na kraj pameti. Imam nekaj dostojanstva in ?asti in ni mi bilo do tega, da bi se šel izkazovat zanimanje gnoju, ki mi ni hotel niti odzdraviti. Ne glede na to se mi je globoko vsadil. Kot sem že rekel, si od njega nisem ni? obetal, a fant je nagovoril mojo
Prvi hip nisem razumel, za kaj gre. Ko me je potegnil za roko, me je spodneslo, da sem komaj ulovil ravnotežje. Že sva bila pri grmovju , zaš?itil sem si o?i z notranjim delom komolca proste roke, on me je vlekel in jaz sem na slepo stopal za njim. Upal sem, da se ne bom ob kaj spotaknil. Ko je Jožko obstal, sem odprl o?i. Znašel sem se na skriti strani transformatorja, kjer je proti cesti
Listi so odšušteli, veje so se umirile in za transformatorjem sem ostal sam. Težko nebo je pritiskalo, zapihal je tisti veter, ki napoveduje, da se bo v kratkem vlilo. Jaz sem bil iz sebe, pretresen zaradi ?udne mešanice vtisov. Nisem si mislil, da bom v resnici kdaj segel Jožku v hla?e – v domišljiji sem mu jih ni?kolikokrat vlekel proti kolenu, a to je nekaj ?isto drugega. Še manj sem
Vsi ti prvi?i… Prvi? za prvi?em. »V razpuš?eni, trudni vrsti…« Skratka: na koncu je priznal, da je bilo ?isto v redu.»Stvar kondoma,« sem mu rekel.In si mislil: »Še zdale? ne samo kondoma.«Še sem ?epel pred njim. Gledal sem, kako si je snemal gumo. ?udno si jo je snemal. Ni je odsvaljkal. Za rob je vtaknil palca, široko raztegnil in še na tri?etrt trdega vlekel ven, kot bi ga jemal iz
Moja punca je že od za?etka vedela za moje biseksualne fantazije. Nikoli jih sicer nisem uresni?il z moškim, vendar je Niko to izjemno zabavalo. Rada je nadela strap-on in zahtevala od mene, da ga vzamem v usta in me nato divje poseksala z njim. Tovrstne igrice so jo vedno pripeljale do norega vrhunca, da ne govorim o mojem! No, v?eraj me je Nika klicala v službo in mi naro?ila, naj po službi
»Ostal sem doma, da bi lahko v miru naredil eno re?, ker je v službi ves ?as kraval,« sem mu razložil. Ne vem, ali je on potreboval razlago, mislim, da sem jaz ?uti dolžnost pojasnjevati. Ker to je res: ko sem pred petnajstimi leti prišel v službo, je bil ljubi mir. Zdaj vsakih deset minut ?ivkne elektronska pošta, na katero je treba takoj odgovoriti, sicer je urgenca po telefonu. Vsi neumestni
Pomislil sem na Alija. Lokalni vodi? je. Fant v moškem telesu. Kon?al je neko srednjo šolo in sanjari, da bo šel študirat jezike in da bo odprl svojo turisti?no agencijo. Ne bo je. Nima ne vez ne denarja, da bi šel študirat v oddaljeno prestolnico. In premehak je za biznis. Da ne bo pomote: v telo je trden, ?vrstih vitkih udov, širok v ramena, stoji pokon?no, ima nek nepremakljivi ponos v sebi.
Pozno popoldne sem v bližini planinske ko?e na soncu zaspal in se zbudil proti ve?eru. Še slabe tri ure sem rabil za sestop, zato sem pohitel (pa saj - poleti je dan dolg). Opazil sem, da so drugi planinci že pospravili in šli, da sem torej zadnji. Imam dovolj kondicije, zato sem se naglo spuš?al. Po uri hoje se je stemnilo, zapihal je veter in nekaj kapelj dežja je odnekod prineslo. Kakih sto
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Kon?no sva se dobila. Noben ni imel ?asa, ti s punco živiš v študentu, jaz pa imam družino. Ampak danes dopoldne pa je šlo. Kot je dogovorjeno, te poberem na avtobusni postaji. Res si mi vše?: lep trebuš?ek, simpati?en fant. Poznaš pot in se zapeljeva proti zapuš?enemu parkiriš?u. Ustavim in ?akam na ukaze. Sedeže potegneva naprej in se preseliva na zadnje sedeže. Ti sedeš, ja se pa uležem
vro? poletni dan, ura se je bližala 21 uri zve?er, v ozra?ju je bilo vse nabito s polno pozitivne energije, ko smo sedeli na moji pojstelji, se zabavali ter pili pivo, bil je prav božanski ob?utek na desni strani so sedeli štirje in na moji levi trije fantje, vsi nabiti s svojo eroti?no energijo in po?asi mi je roka zdrsela do budija po laseh in nato po vratu, mikico sem mu kar strgal s telesa in
To je bilo nujno. Nisem ve? zdržal. Fantov žebelj sem moral videti. Brez odlašanja sem mu potegnil spodnjice do kolen. Izsko?il je – beti?. Ni? posebnega po dolžini, toda tako mil, s tako nežno, tanko, bledo kožico… In divje ?rnimi, zavitimi dla?icami, ki so obraš?ale koren onéja ter polje nad njim. Jajca – tudi v tako nežni, beli vre?ici in s kratkimi dla?icami na sebi. Ko sem ga osvobajal
Vstanem iz stola...se sprehodim, kot da bi me nekaj motilo si popravim ovratnik majcke, vendar tesnoba ne izgine...ponovno se usedem. Sedim...razmisljam oz. poskusam razmisljati in v trenutku, ko ujamem misel, mimo prileti nova, zopet novejsa in tako v nedogled. Vse skupaj je zmesnjava...se premaknem na stolu vse me moti..ponovno vstanem in z neznanimi gibi poskusam priti do konca sobe, da bi
Katja, saj ti ne more uspeti! ?eprav: mogo?e je vse. Vse. Ker ?e ti uspe, te bom… Davor bi me moral poklicati pred tremi urami. Ni me poklical. Obljubil je, ja. Ena pono?i je. Ne spi se mi še ?isto ni?. Ne zaradi popitih kav. Jasno, midva ne moreva biti ve?no skupaj. Vseeno: zdaj bi bilo prehitro. Naj še malo traja. In kaj se mala praska, kjer je nima kaj srbeti!Moj odnos z Davorjem je zgodba
Bilo je proti koncu poletja med sprehodom po osamljenem gozdi?ku, po odlo?itvi da zaideva malo v naravo zve?er, ko se hlad za?ne spuš?ati nad dolino. Oba rahlo potrebna saj je v poletnih dneh težko drkati ali seksati v vro?ini.Na pol poti, ko je vro?inski val že pojenjal, so se za?eli oglašat najini potrebni lul?ki, kateri so do sedaj že napol otrdeli. Zaželela sva si malo postati in uživati v
Po tem ko sva si s sosedom obdelala ti?e, sva se nekaj dni posvetila svojim puncam. Ti dnevi so bli samo ljub?kanje in ni? drugega. Po enem tednu sva se spet dobila, ko je on bil sam doma. Ko sem prišel k njemu me je do?akal samo v gatah. Takoj sem vedel kaj ima v mislih. Približal sem mu se in pokleknil toda ustavil me je in rekel, da tokrat ima nekaj drugega v mislih. Pogledal sem ga in videl
Prvi?… Kateri prvi?? Prvi?ev je mnogo. Se sploh kdaj nehajo? Kdo ve, verjetno je to odvisno do radovednosti. Baje se tudi umre enkrat prvi?. Ampak tisti prvi? prvi?? Tudi ta pri meni ni bil samo eden.Eden sem mi je dogodil na avtobusu. Bil sem gimnazijec, hudo zelen gimnazijec. Moje seksualne izkušnje so bile omejena na lastnega ti?a in vsakodnevne operacije z njim. V šolo sem se vozil z
Danes sem pa? doma in o?itno vendarle ne dovolj bolan, da ne bi zmogel malo fantaziranja, zato vam podarjam prvo gej zgodbico na tem bloggu. Upam, da vam bo vše? in da si zaželite naglas kdaj še kakšne. No? ima svojo mo?. Na študentskih izletih sploh. In prav tam sem se znašel z njim v isti postelji. Najini postelji. Zatipal sem ga poleg sebe, v tej isti postelji. Bil je urejen, poznalo se mu je,
Takrat sem delal na ministrstvu. Za umret dolgo?asno, družbeno nekoristno, a glede na koli?ino vloženega dela dobro pla?ano. V?asih si je treba v življenju odpo?iti in nabrat mo?i za kaj bolj smiselnega. Tista služba je bila naporna zaradi intrig. Toliko spletk, babje hudobije in nesmiselnih spopadov za vsako malenkost, ki postanejo razumljivi šele, ko spoznaš zakulisje, nisem doživel ne prej ne
Zelo je bil crkljiv. Pravim bil, ker ga ni ve? na spregled. Dovolj dolgo ni prišel, da vem, da ga ne bo ve?. Potepel se je drugam. Gotovo se zdaj stiska h komu drugemu, drema in prede v njegovem objemu. Morda pomiva posodo, brklja po kuhinji in ga osre?uje s predano bližino. Ali pa se prav ob tej uri z njim pari, burno in glasno, kot to delajo ma?ki. Mi je kaj zameril? Naveli?ati se me skoraj ni
Navežeš stik, se meniš in zmeniš, prideš na prvi zmenek in ga ni. Deset minut. Dvajset minut. Pokli?eš. Telefon izklju?en. Klel sem kot Madžar. Takšni virtualni kljukci si zaslužijo kazen, vzgojno, ostro, da bi jo pomnil! Ja, iz islamske republike bi bilo treba uvoziti vod izurjene nravstvene policije, pa naj prevarante izsledi in jih nažge po podplatih… Še bolj sem bil jezen nase. Sam sem si bil
O živjo, kaj pa ti tuki« »Ah, kr tako sem se mal oglasil, že dolg ?asa nisem bil pr teb na obisku« »Lepo, lepo, kr naprej« Šment, njega pa res nisem pri?akoval. Pa ne, da me je spet prišel dražit. Kot da bi vedel, da me njegova prisotnost vznemirja in da bom spet potreboval tedne, da ga bom iztisnil iz svojega spomina. Dons zve?er si ga bom spet vrgel na roke. Tokrat ne bom potreboval
Nisem se mogel usesti in ?akati. Še stati nisem mogel pri miru. V nekaj minutah sem si po nepokošeni travi uhodil potko. Med prsti sem drobil vrši?ke, ki sem jih lomil z grmovja na robu travnika. Postopal se gor in dol ter metal koš?ke razlomljenih vejic med ivanjš?ice, zlatice in tiste rozaste rožice, petelin?ke ali kar so. Še šest minut do enajste. O jutranji rosi in svežini ni bilo ve? sledu.
Prizgem luc in stopim v kopalnico. Popravim brisaco, ki visi nekam cudno na obesalu in stopim pred ogledalo. Kje imam kremo, ze spet moram namazati ustnice, si recem. Ta labelo ni za nikamor, kar naprej suhe ustnice, bolj ko mazes bolj se ustne susijo. Se dobro da sm si kupil to kremico. Si namzem ustnice, jo spravim v zep in ponovno preverim, ce je obraz dobro obrit. Kot dojenckova ritka, recem
Za sabo sem imel naporen dan. Bil sem zmatran in brez energije. Za mano je bil res kur?ev naporen dan. Za povrh sega so še me kolegi klicali naj pridem z njimi žurat. Ker so že res zatežili in obljubili noro zabavo sem se odlo?il, da grem vsaj za malo pogledat. In sem šel. Po nekaj kozarcih pija?e sem spoznal, da je to ?isto navadno druženje. Sploh ni bilo zabavnega vzdušja, brez kakršne
Johanca« je pet minut od moje službe. Je najbližji lokal, kjer se lahko spodobno usedeš in slišiš sogovornika. Inštitutski smo v gostilni stalni gostje. Tudi jaz grem v?asih tja med malico. In pri Johanci sem ga spoznal. Nepri?akovano. Tja je prišel na novo v službo.Prvi? sem ga videl, ko se je pojavil na vratih sobe. Vstopil, obstal. Slok, vzravnan. Zbran. Šel je s pogledom po mizah,
Stopal sem po poti pri?akovanj. Bo kaj? Ne bo ni?? Potipal sem se po hla?nih žepih. Moja sveta trojica, denarnica, klju?i in kondomi, je na svojem mestu. Kondomi za vsak primer. Da mi na bi bilo žal, ?e bi se kaj prikazalo.Kazalo ni na ni?. ?isto ni?. Kar ni ni? boljše oziroma je slabše: upokojenci. Nasmihajo se mi. Migajo. Ne razumem. Da bi šel z njimi iz so?utja? Iz usmiljenja? Mi
Odpeljal se je v svojem avtomobil?ku. Gledal sem skozi oko, kako je izginil za ovinkom. Presneti drek. Kdor besede špara, onéga strada. Na koncu je rekel, kar je rekel. Saj pravzaprav ni rekel, da seks ne pride v poštev. Kaj nisem bil bolj iznajdljiv! Kakšno priložnost sem pustil oditi skozi vrata! Pojma nimate, kako je luštkan.Ja zavarovalniški agent. Dela za zavarovalnico s tujim imenom, h
Kaj naj to pomeni? Zakaj se ne oglasi? Obrnil sem se stran od vhodnih vrat in pogledal po uli?ici proti glavnemu trgu. Dan se je bližal koncu, po vrtovih gostinskih lokalov so se prižgale prve lu?ke. Lep, prijeten, miren poleten ve?er se je naredil po razbeljenem dnevu. To je tistih nekaj tednov, ko celo zrak v mojem zadrhti in ko se zdi vse mogo?e; ko se ve?ernega razpoloženja na ulicah dotakne
Si bo premislil? Me bo postavil pred vrata? Je sploh kaj premišljeval ali me je samo gledal? Me je morda presojal in preudarjal, kakšna je moja posteljnouporabna vrednost? ?as je stal nepremi?no in on z njim. Ker se ni ni? zgodilo, sem za?util, da me ne bo nagnal. Niti na finejši na?in odsloviti. Premaknil se je. Po?asi. S pogledom uprtim v moje o?i. Zona mi je šla po hrbtu. Stisnilo me je.
© 1995-2024 FREYA Communications, Inc.
ALL RIGHTS RESERVED.