Gay Erotic Stories
MenOnTheNet.com
Padec
by Gobisex
Pa je vseeno zanimivo te?i, posebno poteh, kjer že od dale? vidim, da mi kdo prihaja nasproti. Tedaj imam ?as, da se najprej napasem po konturah, ocenim proporce in postavo in nato spremljam, kako obris z bližanjem dobiva podrobnosti, natan?no starost in privla?nost. Prava mala predstava je v tem. In ko je dovolj blizu, poiš?em o?esni stik in ?e me telo pokli?e, tudi tako, kot mimogrede, še enkrat preletim najbolj vznemirljive in nemirne to?ke telesa. O?itno zijati me je sram. Vendar je ta zanimivi ?as odmerjen v sekundah. Ve? ?asa je, kadar koga dohitevaš ali te drugi prehiti. Takrat je priložnost, da se bolj natan?no preu?im zadek, ki pa je zame vedno manj zanimiv kot spredek.
Lepe plati teka so nagrada za pridobljeno kondicijo. Ko si za?etnik, je muka. Zdaj je to del mojega življenja. Z njim si prezra?im glavo, povežem duha s telesom in poskrbim, da se dobro po?utim. Pomemben je bil tek še zaradi ne?esa. Oziroma nekoga. Da se imenuje Jožko, sem zvedel po nesre?i.
Kot za?etnik sem padel v službo, v kateri sem krmil ra?unalnik s podatki. Delo je bilo obupno, opravljal bi ga lahko vsako, ki zna okopavati koruzo – jaz sem se vsekakor po?util ustvarjalnega kot poljski delavec. Res mi ni jasno, zakaj je firma za to pla?evala inženirja. Pa kaj bi – takrat sem bil vesel, da sem prišel do lastnega denarja. Delal sem do petih in se po abotnem in nepremi?nega sedenju po?util duševno in telesno iz?rpanega. To je bilo vse kaj drugega kot študentovsko življenje, v katerem sem bil gospodar svojega ?asa in ko je moje dneve usmerjal impulz. Po treh tednih sem se po?util zares bolnega, kot da se razkrajam pri živem telesu. Za skupinske športe sem prelesen, kvihtarne so bila takrat še subkultura, zato sem se odlo?il, da poskusim tekati. Jesen je po hinavsko izrinila poletje in za bicikliranje je bil dan prekratek. Tek me ni nikoli prej vlekel, ker se mi je zdel nedopovedljivo dolgo?asen. Ker pa je prakti?en in vedno pri roki, sem se odlo?il, da s ponedeljkom za?nem z eksperimentom.
Ko sem prišel z dela, je bleš?ava dneva ugašala. Velika je bila skušnjava, da bi obsedel pred televizorjem, naro?il pico in po njej od hudega padel v posteljo. A sem zbral mo?, se oblekel za tek in se usmeril do stadiona. Tja sem prišel zadihan in poln dvoma, ali mi je tega treba. Ko sem petkrat pretekel isti krog, sem se sam sebi zdel podoben hr?ku, ki so mu v ujetništvu odmrli možgani in te?e v prazno po ži?natem kolutu. Stisnilo me je, postajam tak hr?ek, katerega ?as in svobodo so si prilastili drugi, in se zdaj brez vsake domišljije lajha – za kaj le? A ?e sem se pred službenim ra?unalnikom po?util kot zombi, sem na stadionu po?util neumnega, a živega: tolklo mi je srce, ?util sem korake in za?util znoj, ki se mi je vpijal v majico. Ta ob?utek, da sem vendar še živ in v majhnem segmentu še gospodar lastnega življenja, me je gnal naprej. Padel sem v svoj ritem, se zares zadihal in globinsko pregrel. Se prežaril, zaživel.
Potem, ko je tek postal dnevna rutina, sem se za?el spoznavati z ljudmi, ki so tako kot jaz v ugašajo?em dnevu prihajali te?. Ker se na stadionu te?e v isto smer, je možnosti za ogledovanje še manj kot kje v gozdu. Pa sem vseeno kmalu ugotovil, katere od fantov bolj opazim od drugih. Med tistimi, katerim sem se najraje pustil prehiteti in sem jim potem, dokler je šlo, sledil na nekaj korakov, je bil on. Jožko. Ena mrha od fanteta. Nosil se je kot lipicanec. Ko je on tekel, je bil stadion njegov. Ali pa vsa moja pozornost na stadionu pri njem. Višji od mene za nekaj prstov. Jasno, postavnejši od mene. In ?ednejši od mene. Kar konec koncev niti ni tako zelo težko.
Bil je poln samega sebe, samozaverovan, s telesno govorico je sporo?al, da se zaveda svoje izjemnosti. Pa sej je bil zares ?eden. Malo temnejše polti, kostanjevih las, pravilnih potez na obrazu in temno rjavih o?i. V obraz sem ga videl samo takrat, ko je prihajal na stadion. Po mojem mu ni moglo uiti, da ga opazim. Vem tudi, da me je razpoznal izmed rekreativcev, ki smo se pod ve?er potili na rde?em lešu. Dvakrat je tako naneslo, da sva se ?isto od blizu pogledala v o?i, in sem mu pomignil, ?eš, živijo. Ni odreagiral ne prvi? ne drugi?. Za norca se na pustim imeti, zato ga nisem poskusil ve? pozdraviti. Tudi ?e sva se sre?ala s pogledom, sva se ignorirala
Pa? pa sem ga z zadovoljstvom gledal v hrbet, ko me je prehitel. Prehitel me je vedno, ker je bil o?itno treniran. Tudi telo je govorilo, da je fant doma v športu kot riba v vodi. Bil je študent proti koncu svojega bivanja v Ljubljani, torej nekako mojih let. In bil je fant s precej moškega v svojem telesu. Vsak ve?er sem ga, ko me je prvi? prehitel, od strani pogledal v lice – kadar ni bil obrit in je bila fizionomija spodnje polovice obraza potemnjena z moško senco, mi je bil še bolj vše?. Mo?no britje je imel. In preu?eval sem njegove roke, ki so gledale iz majice, in noge, ki jih je praviloma skrival v trenerki. Vše? mi je bil njegov hrbet, ko se mu je od vratu navzdol za?ela vle?i mokra lisa, ki se na bombažnih majicah prave barve tako lepo opazi, in tudi mokrota pod pazduhami mi je bila vše?. Vendar ga v nos nisem nikoli dobil. Menda mi ni treba pojasnjevati, da sem si fanta, kadar sem bil sam s seboj, velikokrat priklical v spomni. Posebno miši?aste noge, šatiratne z rjavimi dla?icami, sem nemalokrat obdelal v obnovi in si predstavljal, kako z njih vle?em tekaške hla?ke. ?e pogledam za nazaj, sem gotovo tekel ve? in dlje, kadar je bil na progi on.
Jesen je vedno bolj š?ipala svetlobo od dneva. ?e sem se sprva vra?al iz stadiona v mraku, sem proti koncu sezone odhajal v temi. Nekajkrat se je zgodilo, da sva bila z Jožkom zadnja na stezi. In zdelo se mi je, da me s prav posebnim užitkom prehiteva in da pol kroga prihranjuje mo?, da potem z ve?jo lahkoto švigne mimo mene. Ni mi bilo vseeno. Po dveh mesecih sem sicer pridobil na vztrajnosti in hitrosti, in bogami, tudi na postavi se mi je že poznalo, a on me je še vedno nesel kot mal?ka iz vrtca. Po enem od takih švigov mimo mene se je pri vratih zasukal proti izhodov in se nato še bolj obrnil, proti meni, da se mi je lahko zarežal v obraz. Jasno, da sem ga videl, saj zaradi javne razsvetljave v okolici ni bilo zares temno, pa še listje z dreves se je red?ilo in je ve? svetlobe seglo do tja.
S tem ozirom mi je o?itno hotel pokaditi pod nos. Prase. A mi je s tem tudi polaskal, saj mi je dal vedeti, da me je opazil in da se je njemu, lipicancu, zdelo vredno ozreti se na kljuse, ki je sicer dajalo vse od sebe, pa mu vseeno ni seglo do kolen. Nobenih iluzij nisem imel, da bom s fantom kdajkoli kaj imel, saj je bil videt popolnoma pravoveren. Vseeno mi je godilo, da me je pogledal.
Po nekaj dneh sva se spet ostala sama na tekališ?u. Bilo je ?udno vreme, mokro in vetrovno, v zraku se je ?utilo, da bo kmalu mraz. Pri teku je bilo vse tako, kot ponavadi. Jaz po svoje, on po svoje. Ko sem ga zaslišal za seboj, sem poja?al, hotel sem, da se potrudi, ?e me želi elegantno prehiteti. Tistega ve?era sem prav hudobno do samega sebe šprintal, ko mi je sledil. Ko mi je ušel izpred o?i, sem skoraj kolabiral in njega je kar odneslo naprej. Po tretji ponovitvi se je zgodilo. V temnem ovinku, diagonalno ?ez krog, je po?ilo. Jožko je kriknil. Pretreslo me je, saj glasovi med tekom niso obi?ajni. Ko sem pritekel do njega, se je valjal po tleh in stokal.
»Ej, kaj je?« sem ga vprašal. »Kostanj! Preklet, hudi?ev kostanj!«
Vse mi je bilo jasno. Veter je na progo nanosil listje in o?itno se je med njega prikotalili kostanj z drevesa, ki je raselo na travi med stezo in ograjo. Jožko ga je pohodil in padel.
»Kje te boli?« »Vse me boli, gleženj, koleno. Ko pizda me boli!« Primerjava je bila slaba, a povedna. ?epel sem zadihan predenj, ki se je posedel na rit, se z eno roko držal za koleno, z drugo s celo dlanjo ?ez obraz, in stokal. »A lahko pogledam?« V mraku sem za?util njegove temne o?i, polne bole?ine in šoka.
Potipal sem ga po gležnju. Njega, lipicanca, najlepšega na stadionu! Zmeda in koli?ina ob?utkov v meni je bila tolikšna, da nisem vedel, kaj bil. Še malo mo?neje sem ga potipal.
»Auu!« »Oprosti. Ti že oteka.« »Kurba… Samo koleno me boli še bolj. Da si nisem potrgali vezi…« Na dnu hla?nice sem zatipal zadrgo in jo odpel ter hla?nico pazljivo potegnil ?ez kolenu. O ?emer sem sanjaril, o športnih, preseksi nogicah, tega sem se zdaj dotikal. A v ?isto druga?nih razmerah, kot sem si predstavljal. Napel sem o?i.
»Rane nimaš.« Tej ugotovitvi navkljub – ali prav zaradi nje – sem mu položil roko na koleno. On je zaje?al, jaz sem ga po kolenu nežno, so?utno pobožal. ?isto instinktivno, tako instinktivno, kot sem mu rekel: »Saj bo v redu.« Pod dlanjo sem ?util sparno toploto, ?util sem od potu mokro kožo in dla?ice, o katerih sem tako pogosto sanjaril… Bilo je dražljivo, a bilo je narobe. Nikoli mu ne bi želel žalega, da bi ga lahko šlatal. A skušnjava in nebogljenost racionalnega stražarja je bila tolikšna, da sem z drugo roko segel pod koleno in ga prijel za mišico. Vro?o, spolzko od potu, slastno…
»So me?a v redu?« in pri vprašanju sem malo stisnil, da sem zatipal teksturo ?vrstega, treniranega mesa. »Ja, tisto je v redu«. »Pokli?em rešilca?« »Neee!« »Potem ti bom pomagal domov.« »Ne seri. Sam bom.« Za?el se je postavljati na noge in se takoj sesedel. »Daj!« Po?epnil sem k njemu , mu naložil levico ?ez moje rame. Oprijel se me je in skupaj sva se postavila pokonci. »Joooj!« »Samo po?asi! Po?asi.«
Šel je bolj skakaje kot hodé in korakoma sem poškodovanca pospremil domov. V nos sem vlekel njegov vonj. Tako, ?isto na blizu, sem ga spoznal. Dober je bil, ne preve? mo?an, rezek, malo spolzek. Stanoval je blizu, za drugim ovinkom. Ne v študentskem domu, bil je podnajemnik. Pozvonil je v veliki hiši, kjer je star ženski glas zapel: »Jaaaaa?« »Jožko. Mi pridete odpret, prosim?« Jožko je, torej. »Ej, nikol pozabu, da si mi pomagu. Pejd zdej.« »Po moje moraš na urgenco.« »To je moja skrb.«
Zdaj se je opiral na steno in ograjo pred verando. Nenadoma sem bil brez sladkega, diše?ega bremena. Za hip sem stal kot lole in iz pogleda ?util, da sem mu odve?. Okej, ne bom se vsiljeval.
»Ajde, ti veš. ?im prej se pozdravi.« »?ao. Se vidva na stadionu.«
Na stopniš?u se je prižgala lu?. Obranil sem se in odšel. Nazaj me je kar nosilo. Malo zato, ker je bil junec težek, še bolj zato, ker sem bil zmešan od njegovega dotika in bližine. Moral sem na stadion, ker sem tam pustil vetrovko. Ko sem vstopil skozi ograjo, sem najprej pogledal levo-desno, ali še vedno ni nikogar. In takoj nato zaril nos v rame, kjer je še gnezdil njegov vonj. Kurac se mi je zdaj odzval in za?el nabijati. Še enkrat sem pogledal levo-desno. Ja! V kotu je stal transformator in ob njem grmovje. Odneslo me je tja. V zaš?iti grmov sem se naslonil na betonsko steno in potegnil hla?e do kolen. Še enkrat sem nos zabil v ramo. Ves sem drhtel in bíl od razburjena. Potem se me nos prislonil razprto dlan levice, s katero sem ga prej prijemal za gola me?a. Vlekel sem vonj vase. Ni ga bilo. Kar sem se mi je izprožil jezik. Okusil sem slanost. Slanost Jožkovega potu. Še dvakrat polizal in kon?al. Nepozabno kon?al.
Oblekel sem vetrovko in se še vedno tresel. Ker se nisem tresel od mraza. S klecajo?im korakom sem se pobral domov. Glavca Blog.
###
Popular Blogs From MenOnTheNet.com
70 Gay Erotic Stories from Gobisex
Štopar
.....Sedim v službi, v svoji pisarni,katera ima steklene stene,tako da ima ?udovid pogled na sodelavce, obiskovalce,mimohode?e,....Sodelvaci,obiskovalci,kateri se zavedajo,da jih lahko vidim(oni me seveda NE),se obra?ajo k moji pisarni in mi pozdravljajo z nasmehom, med njimi je kr neki dobrih mrh,ki so seveda vredne svojega ogleda, greha,...ampak kako jim nja povem, da me ne zanimajo kaj preve?,
Bilo me je strah
Gledal me je dolgo, neposredno v o?i in ni odmaknil pogleda. Kakor, da bi vedel, da se po?utim malce nelagodno. V glavi mi je vrelo od razmišljanja, ali mogo?e ?loveka poznam. Je to moja stranka v službi? Gotovo bi se ga spomnil. Me je videl po televiziji, v ?asopisu? Mrzli?no sem iskal ustrezno rešitev, on pa je kar stal na drugi strani ceste in gledal proti meni, ko sem na prostrani terasi
Burš
Odrasla leta prinesejo s seboj telefonske številke. Takšne, ki jih zavrtiš in ti on ali ona drugi strani ne re?eta ne. Sošolci, nekdanji sodelavci in znanci plezajo na položaje. Koristno je poznati ljudi. Vendar socialne mreže ne delujejo same od sebe, vanje je treba vsaj malo vlagati. Recimo tako, da sprejmeš vabilo na piknik kolegov iz bivše službe. To je bil zdaj vir moje slabe volje. Že
Darovalec
Po študijskem programu sem moral opraviti prakso. Izbral sem podjetje na Štajerskem – ?e se da, izberem težjo pot, to se mi je vedno obrestovalo. Bil sem na tesnem z denarjem, štel sem tolarje in se zato vozil z avtobusom. V nedeljo popoldan tja, v petek popoldan nazaj. Sobo mi je priskrbela firma, v kateri sem delal. Podobno kot študij je bila tudi praksa vaja iz vztrajnosti in trpežnosti.
Dejan & Andrej
Z Andrejem sva se spoznala na enem izmed gay portalov, ko je on odgovoril na moj oglas. Že ob prebiranju njegovega sporo?ila sem zaslutil, da je Andrej resen. Sporo?ilu je priložil še svojo fotografijo, seksi fotografijo. Bil je to?no moj tip moškega. Starejši, imel je namre? to?no 50 let (jaz 35), ni bil presuh, niti debel. Visok, imel je malo bradice, druga?e po telesu bolj neporaš?en, tudi
Divji zur
S frendi smo bili na gay žurki. Vzdušje je bilo super, dobra muska, veliko hudih tipov. Ogromno smo plesali in tudi kaj spili. Prijelo me je lulat, zato sem šel na WC. Stopil sem do pisoarja, kjer je že stal en mlad ?efur?ek. Odpel sem kavbojke, dal ven mojega ti?ka in za?el scat. Pogledal sem k sosedu in videl kako iz obrezanega kurca te?e curek urina. O?itno je imel ?efur?ek poln mehur, ker je
doggy stayl
Na postelji je ?epel na vseh štirih. Vzburjen do konca. Že ob misli, da je za njim stal Samo, moški z definirano postavo, mu je kurac štrlel po konci in se mu drgnil ob njegove radiator?ke. Samo ga je gledal in razmišljal, kako naj se loti tega mladca. Naslonil se je na rob postelje. Samo je za?util njegovo bližino in nagonsko trznil. Samo ga je rahlo pobožal, se sklonil k njegovim ritnicam in
Drkalnik
En moj kolega zna šivat. ?eprav naj bi znal šivat že njegov o?e pa stari o?e, se je men kljub temu to vedno zdelo tako babje opravilo. Tako sem mu nosil šivat razne zadeve: strgane hla?e, najljubše srajce in seveda »lucky shorts«, kadar sem nosil te svoj sre?ne gate sem vedno lahko ra?unal na kako bejbo, da mi je olajšala napetost v hla?ah. Tako sem nekega dne prišel k njemu, kar tako. Kot
Dvajset
Nekoliko je pomajal z glavo in ni premaknil o?i z mene.»Kje si hodil pred dvajsetimi leti?«Jaz sem gledal njega, ki se ga ne morem do konca nagledati. Ki ga ne morem zares zapopasti. Ki mi ostaja uganka.»Pred dvajsetimi leti? Joj, pred dvajsetimi leti… Takrat sem gorel v ognju svoje vélike ljubezni, ljubezni mojega življenja. ?e bi se takrat spotaknil ?ez tebe, te ne bi niti opazil.«S
Dvoj?ka
Sprehajam se po parku, narava se prebuja v vsem sijaju, sonce sije, toplo mi je. Med potjo se usedem na enem izmed nešteto števil klopi na parku. Med posedanjem sem si ogledoval po parku sem opazil, da na sprehajalni poti hodi zelo postaven mladeni?, v sebi sem si želel, da bi on usedel na moji klopci, glej ga zlomka, usedel se je ravno na moji klopi. Obnašam se, da ga ne opazujem, s koti?kom
E-policaj
Imeli smo ministra, ki si je zamislil e-upravo. Malo mi je mar zanjo. Baje se e-uprava trudi, da bi bila prijazna do državljanov. Olajšala naj bi življenje, prihranila poti, omogo?ila, da ne izgubljamo ?asa. Na moje življenje nima vpliva, tudi ?e bi e-uprave nikoli ne bilo. Fu?ka se mi zanjo!Jaz sam sem si zamislil policaja. Spoznal sem ga na netu in si ga zdaunloudal. To je moj e-policaj.
Ekspres
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Ekspres
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Erekcije v savni
Pozvonil je. Vedno kadar je pozvonil na tak zvonec mu je bilo za trenutek neuogdno. Ni ga mu?ila slaba vest, morda bolj slab ob?utek pri?akovanja in neznanega za vrati. Zaslišal se je kratek bzzz in potegnil je modra vrata k sebi. Po dveh korakih je že bil pred okencem za katerim se je prešerno smejal ne preve? privla?en pobrit bondinec. Dober dan, ga je veselo pozdravil z glasom, ki je bil prej
Fantazija
V popoldanskem soncu si ležal na malem travnatem koš?ku blizu plaže. Obrnjen si bil v drugo stran, zato me nisi videl kako sem prišel in blizu tebe odložil brisa?o. Vendar si kmalu za?util moj pogled in se obrnil k meni. »Mo?no sonce danes, kaj ne?«, si me vprašal. Bil sem presene?en da si me ogovoril. Še preden sem mogel odgovoriti, si me že vprašal: »Ob?utljiv sem na sonce, vendar ne morem sam
Gel
Štirje elementi? Skozi o?i današnje znanosti dokaj absurden domislek. A je nekaj na njih. Zemlja, ki jo tla?im, mi s mol?e šepe?e, naj dobro premislim, kako bom do takrat živel, ko se me bo polastila. Ogenj, zrak in voda niso groze?i, nagovarjajo me druga?e. Gore?i ogenj in teko?a voda me privla?ita sama po sebi, zrak me prevzame v obliki vetra, ki se zaganja v poletne krošnje. Kadarkoli se v
Gospejin sin
To je bil en tistih brutalnih ekspresnih orgazmov, ki ?loveka skoraj pokon?ajo. Hkrati z živalsko ejakulacijo sem mi je ulilo iz nosa. Slika sem je meglila, ker se mi je v o?eh je nabrala teko?ina. Ne, to niso bile solze, ki bi jih porodilo neko ?ustvo, šlo je za ekscesno izlo?anje teko?in skozi vse žleze in pore, kar se mi v?asih zgodi pri takem viharnem doživetju. V prsih mi je razbijalo srce
GSM drk
Nikoli prej nisem drkal preko telefona. Ampak nekje sem prebral, da je lahko tole tudi zanimivo in sem sklenil, da bom poskusil. In ker je na teletekstu komercialnih televizij baje najve? obiska, sem tudi sam dal oglas. Glasil se je:
Hribi
Že od jutra sem brezskrbno sledil markacijam po zasavskih hribih in puš?al mislim, da so prihajale in odhajale iz moje zavesti. Dolgi sobotni in nedeljski izleti so bili moja rehabilitacija. Po tednu zahtevnega osemurnega ali deseturnega dela sem bil povožen. Ubijal me je ob?utek, da s tem, ko sem za?el hoditi v službo, postajam tuja last. Kaj ostane od življenja, ?e je vsa svoboda omejena na tri
Inavguracija
Kadar mesto trpi za ob?utkom majhnosti, kadar resni?no trpi, iz dveh fakultet in pol naredi univerzo. Ko potem ob edini cesti v kraj z veliki ?rkami piše »univerzitetno mesto«, se to da prebrati na samo en na?in: »Dobrodošli v provinci!«. Lepo je na deželi. Zdaj se redno vozim v tak kraj, v katerem so pred letom dni ustanovili novo Univerzo. O nivoju te ustanove cenite po meni, ki tam pou?ujem.
Izguba
Njegove ustnice so ob prvih dotikih neodzivne. Hitro se je omeh?al in za?el vra?ati poljube. Držal sem ga za nadlakti, on mene za rebra. Roke so mirovale, delovale so samo ustnice, jezik in o?i. In dogajalo se je dovolj, ve? kot dovolj. ?ar prvega sre?anja! Vsak dotik ustnic je bil nabit s strastjo kot z elektriko – toliko, da ni prasketalo okoli naju. Vsak poteg z jezikom – lepljiv od slasti.
Izkušnja
Ko sem dopolnil osemnajst let, je moj ti? presegel 22 cm v erekciji. Vsako no? sem si ga metal na roko, da je postajal vse trši in daljši. Vlekel sem ga, stiskal, ožemal in ko mi je za?elo prihajati, sem se odkril in si predstavljal, da bo moja sperma treš?ila v strop. Kako super je bilo! Spominjam se, kako sem si želel, da bi se lahko polizal po glavici. Predstavljal sem si, kako ga fafam, kako
Izkušnje izkušenega fanta
»Lu?i?«»Svetijo …«»Kamera?«»Te?e …«»In akcija …«To so zadnje besede pred za?etkom moje prve vloge. Igranje v eroti?nem filmu. Po?util sem se ujetega v sceni, v katero svetijo lu?i in režije v ozadju prakti?no ne vidiš. Vsaka tvoja poteza je v središ?u pozornosti. Za?etnik se hitro izgubi v prizoriš?u dogajanja, ?eprav je to le velika postelja z žametnimi bež prevlekami in s perjem
JLA mladi fantje
Tiste dni smo hodili v vojsko mladi, takoj po srednji šoli. Jasno, naša jajca so bila polna ves ?as in marsikdo, ki ima sicer rad punce, je rad videl, da mu ga je kdo potegnil ali pa je nategnil kako mlado ozko rit. Sam izkušenj s fanti do vojske nisem imel. No, enkrat sva s sosedom drkala skupaj, ampak gledala sva staro švedsko hetero porno revijo. In tako sem nekega lepega pomladnega dne
Kabinet
Moje honorarno predavateljstvo ima tudi sen?ne strani. Ena takšnih je, da moram v prazno ?akati študente na govorilnih urah. Med letom ne pride nih?e, res nih?e. Zdaj, ko jih je pol padlo na prvem izpitnem roku, kapljajo z vprašanji, ki bi jih bili morali postavljati pri vajah. Sodobni študentje pa?, ki najprej pridejo na turisti?ni ogled izpitnih pol in šele potem odprejo zvezek z zapiski
Ken
Imam moža! Zabavno. Moj Ken mi je na za?etku najinega druženja povedal, da se ho?e poro?iti. Pred dvema tednoma je to izpeljal. Jasno, da se ni poro?il z menoj. Poro?il se je z dekletom iz svojega kraja. Ken je v resnici Kenan. Iz Bosne je. V njegovem kraju ne pride v poštev, da bi imel moški karkoli z moškim. Mestece je majhno, tega tam ni, tako pravi. ?e bi se spozabil, bi nehal obstajati. Ne
Konec eroti?ne zgodbe
»To bomo še videli,« sem si rekel s mislih. Pred njim sem se delal, da sem pripombo preslišal. Pletel sem se z njegovim jezikom. Imel je resni?no dolg, ?utno gibek, nadarjen jezik. To se tako redko sre?a… Ne, da bi njegovo zamisel apriori zavra?al, a ta samozaverovanost se mi je zdela malo za malo. Malo mi je bila tudi vše?. Ampak ?util sem nenavadno željo, da bi se jaz zavrtal v njega, med
Kostanjev med
Predstojnik me je poklical v pisarno in mi povedal, da je nalogo zaupal meni. To pomeni, da mi jo je naložil. Ker se zanese, da take re?i naredim solidno in do roka. Ni? nisem bil vesel. In koliko vožnje! Tega absolutno ne maram. Poskusil sem se izgovoriti, da bi tako delo bolje opravil kak geodet. In je šef rekel, da sploh ni problem in da dobim geodeta, ki mi bo pomagal. Smola, izogibalnega
Kot v romaci
Tedni so minili, kar je bil zadnji? v moji postelji. Ko se pono?i zbudim, v razgreti blazini še vedno ?utim njegov vonj. Kadar sem poten in grem z nosom med prste na desnici, ga imam še vedno tam, njegov vonj. Zalezel se mi je v kožo. In on pod kožo. Še vedno je tam.Zdaj lepim kose. Ne, nisem šel jaz v ?repinje, nisem tako krhek. Ko me je postavil na hladno, me je zajelo malodušje. Ne dovolim
life
Bila je zima. decembrski ?as, mi vedno vzbudi posebne spomine na otroštvo. Novoletna smre?ica, izbrano okrašena. V kuhinji mama pripravlja boži?no ve?erjo, samo da smo vsi skupaj in se imamo lepo. Ljubil sem praznike. Takrat. Ko mi je bilo res noro dolg?as na Planini, kjer živim, sem se odlo?il da grem na splet in tam poiš?em svojo sorodno dušo. In glej ga zlomka… že po nekaj klikih, se z nekom
Mezeg, 3. del
»Ti – poro?en?«»Ja,»je odgovoril z najbolj normalnim glasom na svetu. In po hipu dodal:»Je s tem kaj narobe?«»Narobe? Ne, ne. Ni? narobe. Samo…«»Samo?«»Samo… Nekam mlad se mi zdiš.«»Sedemindvajset.«»Mlajši si videti.«»Ne poznaš nikogar, ki bi se poro?il pri petindvajsetih?«»Ne vem. Pojma nimam. Nekateri pari s sploh ne poro?ijo.«»V?asih se poro?iš – zaradi drugih.«»
Moj prvi
Bil je lep son?ni dan nekaj dni pred zaklju?kom šol.
Morje
Lansko leto sem bil na Zlatnih stijenah pri Puli. Poiskal sem nekoliko samotno mesto na skalah, kjer sem se nag son?il. Pod mano je bil maj?ken zaliv s smaragdno vodo. Ko mi je bilo prevro?e, sem šel dol in plaval. S seboj sem imel veliko poletnega branja. V hladilni torbi sem imel pija?o, rad sem kadil. Približal se je lep mladeni? in me prosil za ogenj (vatru molim...). Nisem kar tako dosegel
Nedeljsko popoldne
Vše? so mi in ambiciozni moški cilj, vše? so mi hotenja in na?rti, najbolj mi je vše?, da jih uresni?ujejo, si spreminjajo svet tako, da jim služi. Da je Matej moški, ki lega z moškimi, vem po spletu okoliš?in. Ne pre?itaš ga po kretnji, govoru, drži, karakterju. V sebi ima konvencionalno moški naboj. V njem je energija vse ?as v pripravljenosti, tako kot v nabiti pištoli.V vsakdanji
Odbojka
Hodil sem na odbojko. Eno leto. Ne bom olepševal, bil sem slab, zato sem se že ob semestru odlo?il, da bom vztrajal samo do po?itnic. Da sem bil slab igralec, je imelo svojo dobro stran: med tekmami v glavnem sedel na klopi. In gledal druge, lahko zelo natan?no in doživeto. Tudi med treningi nisem imel o?i zaprtih, da ne bo pomote. Moja prozornost je bila namenjena predvsem enemu, ime mu je bilo
odlo?anje
Janki? je prijazen. Pozoren. Predan. Redno telefonira. Pošilja sporo?ilca. Slikice s poti. Z navdušenjem me vsakokrat objame, ko zapreva za seboj vrata stanovanja. Z zanosom se ljubi z menoj. Rad ga objamem, ko prideva skupaj. Verjetno je marsikomu vše?. Ima dobro službo in urejeno živi. Je neprisiljeno ljubezniv. Je za pogledati. Redno se mu?i v fitnesu, kar se mu vidi. Ni mi ?isto jasno, ali
Padec
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
padec 1
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
padec 2
Kmalu je nastopila zima z ledom in snegom. Stadion je opustel. Kaj je bilo z Jožkom, nisem vedel. Da bi šel zvonit in vprašat, mi ni prišlo na kraj pameti. Imam nekaj dostojanstva in ?asti in ni mi bilo do tega, da bi se šel izkazovat zanimanje gnoju, ki mi ni hotel niti odzdraviti. Ne glede na to se mi je globoko vsadil. Kot sem že rekel, si od njega nisem ni? obetal, a fant je nagovoril mojo
Padec 3
Prvi hip nisem razumel, za kaj gre. Ko me je potegnil za roko, me je spodneslo, da sem komaj ulovil ravnotežje. Že sva bila pri grmovju , zaš?itil sem si o?i z notranjim delom komolca proste roke, on me je vlekel in jaz sem na slepo stopal za njim. Upal sem, da se ne bom ob kaj spotaknil. Ko je Jožko obstal, sem odprl o?i. Znašel sem se na skriti strani transformatorja, kjer je proti cesti
padec 4
Listi so odšušteli, veje so se umirile in za transformatorjem sem ostal sam. Težko nebo je pritiskalo, zapihal je tisti veter, ki napoveduje, da se bo v kratkem vlilo. Jaz sem bil iz sebe, pretresen zaradi ?udne mešanice vtisov. Nisem si mislil, da bom v resnici kdaj segel Jožku v hla?e – v domišljiji sem mu jih ni?kolikokrat vlekel proti kolenu, a to je nekaj ?isto drugega. Še manj sem
padec 5
Vsi ti prvi?i… Prvi? za prvi?em. »V razpuš?eni, trudni vrsti…« Skratka: na koncu je priznal, da je bilo ?isto v redu.»Stvar kondoma,« sem mu rekel.In si mislil: »Še zdale? ne samo kondoma.«Še sem ?epel pred njim. Gledal sem, kako si je snemal gumo. ?udno si jo je snemal. Ni je odsvaljkal. Za rob je vtaknil palca, široko raztegnil in še na tri?etrt trdega vlekel ven, kot bi ga jemal iz
Perverzna biseksualna dogodivš?ina
Moja punca je že od za?etka vedela za moje biseksualne fantazije. Nikoli jih sicer nisem uresni?il z moškim, vendar je Niko to izjemno zabavalo. Rada je nadela strap-on in zahtevala od mene, da ga vzamem v usta in me nato divje poseksala z njim. Tovrstne igrice so jo vedno pripeljale do norega vrhunca, da ne govorim o mojem! No, v?eraj me je Nika klicala v službo in mi naro?ila, naj po službi
Petnjast ?ez osem
»Ostal sem doma, da bi lahko v miru naredil eno re?, ker je v službi ves ?as kraval,« sem mu razložil. Ne vem, ali je on potreboval razlago, mislim, da sem jaz ?uti dolžnost pojasnjevati. Ker to je res: ko sem pred petnajstimi leti prišel v službo, je bil ljubi mir. Zdaj vsakih deset minut ?ivkne elektronska pošta, na katero je treba takoj odgovoriti, sicer je urgenca po telefonu. Vsi neumestni
Plaža
Pomislil sem na Alija. Lokalni vodi? je. Fant v moškem telesu. Kon?al je neko srednjo šolo in sanjari, da bo šel študirat jezike in da bo odprl svojo turisti?no agencijo. Ne bo je. Nima ne vez ne denarja, da bi šel študirat v oddaljeno prestolnico. In premehak je za biznis. Da ne bo pomote: v telo je trden, ?vrstih vitkih udov, širok v ramena, stoji pokon?no, ima nek nepremakljivi ponos v sebi.
Planinska ko?a
Pozno popoldne sem v bližini planinske ko?e na soncu zaspal in se zbudil proti ve?eru. Še slabe tri ure sem rabil za sestop, zato sem pohitel (pa saj - poleti je dan dolg). Opazil sem, da so drugi planinci že pospravili in šli, da sem torej zadnji. Imam dovolj kondicije, zato sem se naglo spuš?al. Po uri hoje se je stemnilo, zapihal je veter in nekaj kapelj dežja je odnekod prineslo. Kakih sto
Plavanje
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Plavanje
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Po riti
Kon?no sva se dobila. Noben ni imel ?asa, ti s punco živiš v študentu, jaz pa imam družino. Ampak danes dopoldne pa je šlo. Kot je dogovorjeno, te poberem na avtobusni postaji. Res si mi vše?: lep trebuš?ek, simpati?en fant. Poznaš pot in se zapeljeva proti zapuš?enemu parkiriš?u. Ustavim in ?akam na ukaze. Sedeže potegneva naprej in se preseliva na zadnje sedeže. Ti sedeš, ja se pa uležem
poletni dan
vro? poletni dan, ura se je bližala 21 uri zve?er, v ozra?ju je bilo vse nabito s polno pozitivne energije, ko smo sedeli na moji pojstelji, se zabavali ter pili pivo, bil je prav božanski ob?utek na desni strani so sedeli štirje in na moji levi trije fantje, vsi nabiti s svojo eroti?no energijo in po?asi mi je roka zdrsela do budija po laseh in nato po vratu, mikico sem mu kar strgal s telesa in
Poslanstvo
To je bilo nujno. Nisem ve? zdržal. Fantov žebelj sem moral videti. Brez odlašanja sem mu potegnil spodnjice do kolen. Izsko?il je – beti?. Ni? posebnega po dolžini, toda tako mil, s tako nežno, tanko, bledo kožico… In divje ?rnimi, zavitimi dla?icami, ki so obraš?ale koren onéja ter polje nad njim. Jajca – tudi v tako nežni, beli vre?ici in s kratkimi dla?icami na sebi. Ko sem ga osvobajal
Prelepi angel
Vstanem iz stola...se sprehodim, kot da bi me nekaj motilo si popravim ovratnik majcke, vendar tesnoba ne izgine...ponovno se usedem. Sedim...razmisljam oz. poskusam razmisljati in v trenutku, ko ujamem misel, mimo prileti nova, zopet novejsa in tako v nedogled. Vse skupaj je zmesnjava...se premaknem na stolu vse me moti..ponovno vstanem in z neznanimi gibi poskusam priti do konca sobe, da bi
Pri?akovanje
Katja, saj ti ne more uspeti! ?eprav: mogo?e je vse. Vse. Ker ?e ti uspe, te bom… Davor bi me moral poklicati pred tremi urami. Ni me poklical. Obljubil je, ja. Ena pono?i je. Ne spi se mi še ?isto ni?. Ne zaradi popitih kav. Jasno, midva ne moreva biti ve?no skupaj. Vseeno: zdaj bi bilo prehitro. Naj še malo traja. In kaj se mala praska, kjer je nima kaj srbeti!Moj odnos z Davorjem je zgodba
Prijatelj
Bilo je proti koncu poletja med sprehodom po osamljenem gozdi?ku, po odlo?itvi da zaideva malo v naravo zve?er, ko se hlad za?ne spuš?ati nad dolino. Oba rahlo potrebna saj je v poletnih dneh težko drkati ali seksati v vro?ini.Na pol poti, ko je vro?inski val že pojenjal, so se za?eli oglašat najini potrebni lul?ki, kateri so do sedaj že napol otrdeli. Zaželela sva si malo postati in uživati v
Pvi?
Po tem ko sva si s sosedom obdelala ti?e, sva se nekaj dni posvetila svojim puncam. Ti dnevi so bli samo ljub?kanje in ni? drugega. Po enem tednu sva se spet dobila, ko je on bil sam doma. Ko sem prišel k njemu me je do?akal samo v gatah. Takoj sem vedel kaj ima v mislih. Približal sem mu se in pokleknil toda ustavil me je in rekel, da tokrat ima nekaj drugega v mislih. Pogledal sem ga in videl
Roka
Prvi?… Kateri prvi?? Prvi?ev je mnogo. Se sploh kdaj nehajo? Kdo ve, verjetno je to odvisno do radovednosti. Baje se tudi umre enkrat prvi?. Ampak tisti prvi? prvi?? Tudi ta pri meni ni bil samo eden.Eden sem mi je dogodil na avtobusu. Bil sem gimnazijec, hudo zelen gimnazijec. Moje seksualne izkušnje so bile omejena na lastnega ti?a in vsakodnevne operacije z njim. V šolo sem se vozil z
sam doma
Danes sem pa? doma in o?itno vendarle ne dovolj bolan, da ne bi zmogel malo fantaziranja, zato vam podarjam prvo gej zgodbico na tem bloggu. Upam, da vam bo vše? in da si zaželite naglas kdaj še kakšne. No? ima svojo mo?. Na študentskih izletih sploh. In prav tam sem se znašel z njim v isti postelji. Najini postelji. Zatipal sem ga poleg sebe, v tej isti postelji. Bil je urejen, poznalo se mu je,
Simon
Takrat sem delal na ministrstvu. Za umret dolgo?asno, družbeno nekoristno, a glede na koli?ino vloženega dela dobro pla?ano. V?asih si je treba v življenju odpo?iti in nabrat mo?i za kaj bolj smiselnega. Tista služba je bila naporna zaradi intrig. Toliko spletk, babje hudobije in nesmiselnih spopadov za vsako malenkost, ki postanejo razumljivi šele, ko spoznaš zakulisje, nisem doživel ne prej ne
Smetiš?ni muc
Zelo je bil crkljiv. Pravim bil, ker ga ni ve? na spregled. Dovolj dolgo ni prišel, da vem, da ga ne bo ve?. Potepel se je drugam. Gotovo se zdaj stiska h komu drugemu, drema in prede v njegovem objemu. Morda pomiva posodo, brklja po kuhinji in ga osre?uje s predano bližino. Ali pa se prav ob tej uri z njim pari, burno in glasno, kot to delajo ma?ki. Mi je kaj zameril? Naveli?ati se me skoraj ni
Strgan kondom
Navežeš stik, se meniš in zmeniš, prideš na prvi zmenek in ga ni. Deset minut. Dvajset minut. Pokli?eš. Telefon izklju?en. Klel sem kot Madžar. Takšni virtualni kljukci si zaslužijo kazen, vzgojno, ostro, da bi jo pomnil! Ja, iz islamske republike bi bilo treba uvoziti vod izurjene nravstvene policije, pa naj prevarante izsledi in jih nažge po podplatih… Še bolj sem bil jezen nase. Sam sem si bil
Stright
O živjo, kaj pa ti tuki« »Ah, kr tako sem se mal oglasil, že dolg ?asa nisem bil pr teb na obisku« »Lepo, lepo, kr naprej« Šment, njega pa res nisem pri?akoval. Pa ne, da me je spet prišel dražit. Kot da bi vedel, da me njegova prisotnost vznemirja in da bom spet potreboval tedne, da ga bom iztisnil iz svojega spomina. Dons zve?er si ga bom spet vrgel na roke. Tokrat ne bom potreboval
Travnik
Nisem se mogel usesti in ?akati. Še stati nisem mogel pri miru. V nekaj minutah sem si po nepokošeni travi uhodil potko. Med prsti sem drobil vrši?ke, ki sem jih lomil z grmovja na robu travnika. Postopal se gor in dol ter metal koš?ke razlomljenih vejic med ivanjš?ice, zlatice in tiste rozaste rožice, petelin?ke ali kar so. Še šest minut do enajste. O jutranji rosi in svežini ni bilo ve? sledu.
V kopalnici
Prizgem luc in stopim v kopalnico. Popravim brisaco, ki visi nekam cudno na obesalu in stopim pred ogledalo. Kje imam kremo, ze spet moram namazati ustnice, si recem. Ta labelo ni za nikamor, kar naprej suhe ustnice, bolj ko mazes bolj se ustne susijo. Se dobro da sm si kupil to kremico. Si namzem ustnice, jo spravim v zep in ponovno preverim, ce je obraz dobro obrit. Kot dojenckova ritka, recem
Vesela urica v no?nem lokalu
Za sabo sem imel naporen dan. Bil sem zmatran in brez energije. Za mano je bil res kur?ev naporen dan. Za povrh sega so še me kolegi klicali naj pridem z njimi žurat. Ker so že res zatežili in obljubili noro zabavo sem se odlo?il, da grem vsaj za malo pogledat. In sem šel. Po nekaj kozarcih pija?e sem spoznal, da je to ?isto navadno druženje. Sploh ni bilo zabavnega vzdušja, brez kakršne
Vizitka
Johanca« je pet minut od moje službe. Je najbližji lokal, kjer se lahko spodobno usedeš in slišiš sogovornika. Inštitutski smo v gostilni stalni gostje. Tudi jaz grem v?asih tja med malico. In pri Johanci sem ga spoznal. Nepri?akovano. Tja je prišel na novo v službo.Prvi? sem ga videl, ko se je pojavil na vratih sobe. Vstopil, obstal. Slok, vzravnan. Zbran. Šel je s pogledom po mizah,
Vojaški škornji
Stopal sem po poti pri?akovanj. Bo kaj? Ne bo ni?? Potipal sem se po hla?nih žepih. Moja sveta trojica, denarnica, klju?i in kondomi, je na svojem mestu. Kondomi za vsak primer. Da mi na bi bilo žal, ?e bi se kaj prikazalo.Kazalo ni na ni?. ?isto ni?. Kar ni ni? boljše oziroma je slabše: upokojenci. Nasmihajo se mi. Migajo. Ne razumem. Da bi šel z njimi iz so?utja? Iz usmiljenja? Mi
Zavarovalniški agent
Odpeljal se je v svojem avtomobil?ku. Gledal sem skozi oko, kako je izginil za ovinkom. Presneti drek. Kdor besede špara, onéga strada. Na koncu je rekel, kar je rekel. Saj pravzaprav ni rekel, da seks ne pride v poštev. Kaj nisem bil bolj iznajdljiv! Kakšno priložnost sem pustil oditi skozi vrata! Pojma nimate, kako je luštkan.Ja zavarovalniški agent. Dela za zavarovalnico s tujim imenom, h
Zgoraj brez
Kaj naj to pomeni? Zakaj se ne oglasi? Obrnil sem se stran od vhodnih vrat in pogledal po uli?ici proti glavnemu trgu. Dan se je bližal koncu, po vrtovih gostinskih lokalov so se prižgale prve lu?ke. Lep, prijeten, miren poleten ve?er se je naredil po razbeljenem dnevu. To je tistih nekaj tednov, ko celo zrak v mojem zadrhti in ko se zdi vse mogo?e; ko se ve?ernega razpoloženja na ulicah dotakne
Zgoraj brez
Si bo premislil? Me bo postavil pred vrata? Je sploh kaj premišljeval ali me je samo gledal? Me je morda presojal in preudarjal, kakšna je moja posteljnouporabna vrednost? ?as je stal nepremi?no in on z njim. Ker se ni ni? zgodilo, sem za?util, da me ne bo nagnal. Niti na finejši na?in odsloviti. Premaknil se je. Po?asi. S pogledom uprtim v moje o?i. Zona mi je šla po hrbtu. Stisnilo me je.
Popular Blogs From MenOnTheNet.com
